Prvi Vanekov večer s knjigo Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika

Prvi Vanekov večer s knjigo Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika

Murska Sobota, 19. marca 2013 – Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je s prenovljeno in vsebinsko obogateno zasnovo Vanekovih večerov začela v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Prvega iz serije zanimivih pogovorov, ki se bodo ob ekoloških vprašanjih lotevali tudi drugih aktualnih  tem, je  posvetila prekmurščini in prekmurskemu knjižnemu jeziku. Gosta večera sta bila akademika, slovenista in odlična poznavalca prekmurščine dr. Zinka Zorko in dr. Marko Jesenšek, redni profesor  in dekan na mariborski filozofski fakulteti . Osredotočila sta  se na vlogo in pomen prekmurskega knjižnega jezika v razvoju slovenskega knjižnega jezika. Predstavljene zelo zanimive ugotovitve, mnoge med njimi so bile doslej javnosti manj poznane, so plod njunega dolgoletnega znanstvenega in raziskovalnega dela na jezikovnem področju. Dr. Zinka Zorko je med drugim dejala, da je Slovencem dialekt materinščina, knjižni jezik pa se učimo v šoli. Zato ne preseneča podatek, da imamo v Sloveniji zdaj že čez petdeset narečij,  v Rusiji pa jih je od 25. ostalo le še 15. Prav Prekmurci  so kot del panonske narečne skupine, teh je v Sloveniji sedem,  eni najbolj zavednih Slovencev, ponosni na svoje korenine. Dr. Marko Jesenšek pa je predstavil  svojo najnovejšo knjigo Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika . Obravnava najpomembnejše teme iz razvoja prekmurskega knjižnega jezika od njegovega nastanka,  od prve Temlinove knjige v prekmurskem jeziku iz leta 1715. Med drugim ugotavlja, da se je prekmurski knjižni jezik potrdil na vseh jezikovnih področjih. Ob robu predstavitve je napovedal  tudi skorajšnji izid slovnice Avgusta Pavla, ki bi morala iziti med drugo svetovno vojno, pa še zdaj čaka na natis. Preveč spregledano   pa je tudi dejstvo, sta se strinjala oba jezikoslovca, da smo na Slovenskem imeli dve knjižni normi – osrednjeslovensko in vzhodnoslovensko in ko se je slovenski knjižni jezik poenotil, je bila vzhodnoslovenska knjižna norma neupravičeno odrinjena v podrejeni položaj. Dozorel je čas, da se to spremeni, bi lahko povzeli povedano na prvem letošnjem Vanekovem ekološkem večeru.