Letošnja  tradicionalna, že dvajseta majska prireditev »Naših zakladov«, ki jo je Ustanova organizirala v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, 5. maja, je bila posvečena 100. obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha.

Pred prireditvijo je bila v Vrtu odprta razstava o življenju in delu Kajuha, ki so jo pripravili v Knjižnici Velenje in je bila  odprta do konca junija.

Že dolgo je tudi himna Vrta spominov in tovarištva Kajuhova pesem »Bosa pojdiva dekle obsorej…«, ki so jo tudi letos na začetku zapeli veliki prijatelji Ustanove in Vrta, moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora. V uvodnem pozdravnem nagovoru je župan domicilne občine Tišina Franc Horvat izrazil zadovoljstvo, da je po treh letih spet lahko majska prireditev v Vrtu v živo, ki je dobro prestal epidemijo, predvsem ob veliki skrbi Ustanove, je poudaril župan Horvat.  V imenu občine in svojem se je zahvalil  Ustanovi za skrb za Vrt, da lahko izpričuje svoje geslo: mrtvim v spomin, živim v opomin. Geslo Vrta opominja človeštvo na  nesmiselnost vojn in je v tem trenutku še kako aktualno, je poudaril župan. »Na tleh Evrope žal divja vojna. Zato sem prepričan, da je ob današnji obeležitvi 100. obletnice rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha prav, da tudi iz Vrta spominov in tovarištva pozovemo k miru in čim prejšnjemu koncu vojne na tleh Evrope, je še posebej podčrtal.

Predstavnik občine Šoštanj, na območju katere je bil rojen Kajuh, Kajetan Čop, direktor Zavoda za kulturo, je prenesel pozdrave župana, poudaril veliko vlogo in pomen pesnika Kajuha ter širše predstavil bogat program, ki  ga izvajajo ob 100. obletnici njegovega rojstva v občini in ga bodo zaključili s svečano akademijo 13. decembra (rojstni dan Kajuha). Še posebej se je dotaknil pozornosti, ki jo v tem okviru namenjajo mladim in menil, da bi predvsem njim morala biti namenjena še posebna pozornost tudi drugje.

O vlogi in pomenu Kajuha v partizanskem  gibanju in NOB in njegovi še vedno živi aktualnosti ter pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina in vrednot NOB je v tudi čustveno obarvanem pozdravnem nagovoru spregovoril Srečko Meh, podpredsednik združenja NOB Velenje.

Udeležence prireditve pa je še dodatno in posebej ogrel slavnostni govornik Vlado Vrbič iz Velenje, publicist, kulturni delavec in odličen poznavalec dela in življenja Kajuha (tudi avtor več knjižnih del o njem).

»Imeli smo pesnika, ki je poznal soljudi, ki je poznal njih tegobe«, je dejal Vlado Vrbič.  »Imeli smo pesnika, ki je prepoznal trpljenje in pridigal ljubezen in pravičnost. Imeli smo pesnika, ki ga je skrbela usoda vsega človeštva – saj človeštvo smo Slovenci in Slovenci smo človeštvo. In imeli smo pesnika, ki je tisti dan, ko je tretji rajh napadel njegovo domovino, zagrabil za orožje in odšel v hribe. Jugoslavija je pokleknila, vrnil se je v rodni Šoštanj, pa pristal v gestapovskem zaporu v Slovenj Gradcu in z razklano čeljustjo pisal materi O, mama, če bi davi tu bila, bi moj krvavi obraz v dlani zajela in tiho, tiho pesem mi zapela. Poletje je preživel v Šoštanju in Savinjski dolini, a sovražnik mu je bil ves čas za petami. Zato se je odpravil v jedro antifašističnega  odpora, v Ljubljano. Tam je srečno zaljubljen ustvarjal kot še nikoli. Domovina, upor, mati, pomlad, ki prihaja in dekle, Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče, sredi razsanjanih češnjevih vej sežem ti nežno v dlani koprneče.« In je Vlado Vrbič nadaljeval »Res je, Destovnik je pisal o groznih rečeh, o krvi, smrti, … a bil je neomajen optimist – verjel  je v človeka, vedel je koliko zmore, ko je ogrožena njegova svoboda. Njegove pesmi se vedno končajo s pogledom zazrtim v pomlad, ki je zanj simbol svobode. In dan za dnem so vse temnejše noči, a pot vsak dan bolj negotov… Svet pa, ki ves bo drug in nov. O, jaz že čutim pomlad, ki po burji pride. Med epskim pohodom štirinajste divizije na Štajersko, je njegovo mlado, a polno življenje ugasnilo. Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da slišiš glasove: Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bilo je premalo umreti!«

Svoj literarno – zgodovinski in navdihujoč govor o Kajuhu, je zaključil z izjemno primerjavo: »Tako kot Šiftarjeva mama, tudi Destovnikova Marija ni dočakala povratka svojih dveh sinov iz svetovne morije. Danes se bo dvema vrbama žalujkama v tem parku, ki jih je v spomin na svoja sinova posadila Šiftarjeva mati, pridružil še hrast. V spomin pesniku, ki je bil samo en droben list, na močnem in trdnem hrastu človeštva. Morda teh dreves v vrtu čez sto, ali dvesto let ne bo več, a njihovo seme bo veter raznesel … rojevajo se nove vrbe, novi hrasti, novi Šiftarji in novi Kajuhi.« (celotni govor je dostopen na spletni strani Ustanove).

V bogatem kulturnem programu sta nastopili gostji iz Šoštanja, Milojka Bačovnik Komprej in Fahira Smajič z izborom Kajuhovih pesmi, učenci OŠ Tišina in dijaki gimnazije F. Miklošiča iz Ljutomera in pevski zbor Slava Klavora, ki je svoj izbrani program zaključil z legendarno Kajuhovo himno XIV. divizije.

Program je pripravila prof. Irena Štuhec iz ljutomerske gimnazije, dolgoletna sodelavka Ustanove in članica njenega Programskega sveta. Njegova predsednica dr. Klaudija Sedar pa je s posebnim občutkom povezovala celotni program, ki ga je zaključil predsednik uprave Ernest Ebenšpanger s povabilom na nadaljevanje druženja v Vrtu. Za dobro razpoloženje so, kot že mnogokrat doslej, poskrbele članice društva deklet in žena »Sončnica« iz Tišine.

Vrhunec dogajanja v Vrtu spominov in tovarištva v spomin na 100. obletnico rojstva Karla Destovnika Kajuha pa je bila  svečana zasaditev »Kajuhovega hrasta«, ki so ga gosti iz Velenja in Šoštanja prinesli iz Zavodenj, kjer je bil januarja 1944. leta Kajuh smrtno ranjen. Z njim je bila nadomeščena smreka, ki je bila že pred leti prinešena iz istega kraja. In tako se je »Kajuh vrnil v Vrt spominov in tovarištva«. Fotografije: Rade Bakračevič.

Marjan Šiftar