Akademik dr. Anton Vratuša (1915 -2017)

Rojen 21. februarja 1915 na Doljnih Slavečih, občina Grad. Diplomiral na oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani 1941, istega leta dosegel doktorat znanosti z disertacijo Levec in Ljubljanski zvon. Leta 1950 ob delu končal tretjo stopnjo študija iz družbenih ved na Visoki politični šoli v Beogradu. V NOB sodeloval od 1941. Od februarja 1942 do septembra 1943 v internaciji v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Treviso, Padova, Rab. Od septembra 1943 do konca vojne na raznih vojaških in političnih dolžnostih: namestnik komandanta Rabske brigade, predstavnik predsedstva OF pri komiteju za nacionalno osvoboditev za severno Italijo (CLINAI) ter glavnega štaba NOF in PO Slovenije pri poveljstvu garibaldincev in korpusu prostovoljcev svobode v Milanu, oseba za zvezo med CK KPS in CK KPI za severno Italijo. Po letu 1945 opravljal številne dolžnosti v organih federacije in v Sloveniji. Leta 1953 prešel v rezervo kot polkovnik JLA, državni podsekretar in šef kabineta podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja (1953-1965), direktor Inštituta za družbene vede v Beogradu (1965-1967), ambasador, stalni predstavnik SFRJ pri OZN v New Yorku (1967-1969), namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve (1969-1971), podpredsednik Zveznega izvršnega sveta (1971-1978), predsednik Izvršnega sveta skupščine SRS (1978-1980), predsednik Zveznega zbora skupščine SFRJ (1982). Redni profesor na Visoki politični šoli (1956-1967) in na Univerzi v Beogradu od 1969 ter na Univerzi v Ljubljani od 1974. Dr. h. c. Univerz v Ljubljani in Mariboru, ustanovitelj Mednarodnega centra za upravljanje javnih podjetij v deželah v razvoju (ICPE) v Ljubljani (1974), predsednik Upravnega sveta te ustanove do leta 1982, potem pa njegov častni predsednik. Predsednik programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija 1996-2006. Bil je podpredsednik predsedstva Zveze združenj za družbene vede Jugoslavije in član Sveta mednarodnega združenja za politične vede (IPSA), član upravnega odbora Inštituta OZN za raziskovanje in izobraževanje (UNITAR; 1969-1990), član uprave Mednarodnega inštituta za oceane na Malti (1972-2002). Izredni član SAZU od marca 1998, redni član od maja 1985, predsednik odbora SAZU za preučevanje narodnih manjšin (1988-2002). Torišče njegovega znanstvenega in publicističnega dela v obdobju 1939-1941 sta bila slovenski jezik in literarna zgodovina. Po leti 1945 njegova znanstvena, družbeno politična, pedagoška in publicistična dejavnost zajema zlasti razvoj samoupravljanja in participacije v Jugoslaviji, mednarodne odnose (zlasti OZN, gibanje neuvrščenih, dežele v razvoju), vprašanja narodnih manjšin, človekovih pravic in trajnostnega razvoja. Na teh področjih je bil sam ali z sodelavci nosilec številnih, tudi mednarodnih projektov. Objavil je preko 350 razprav in člankov. Samostojna dela in publikacije: Levec in Ljubljanski zvon (doktorska disertacija 1941), Profili neuvrščenosti (1980), Ten years of ICPE (1984), Iz verig v svobodo, Rabska brigada (1998), Piran Green Coastal Community in Northern Adriatic (2002). Je nosilec partizanske spomenice 1941 ter drugih odlikovanj in priznanj.

Uprava Ustanove je ob polnem soglasju Programskega sveta razglasila dr. Vratušo, spomladi 2017. leta pa sta bili v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih v njegovo čast in zahvalo zasajeni “Vranova vrba” in “vranov hrast”, v spomin na njega in njegov neizbrisni prispevek pa je bila v jeseni 2017. sprejeta odločitev, da je 21. februar (rojstni dan dr. Vratuše) “Spominskem dnevu Ustanove”, ki ga je Ustanova začela obeleževati s posebnimi dogodki februarja 20108. leta

Ustanova je ob 95. obletnici izdala posebno knjigo- avtor M. Munda. Na svečanosti ob izidu te knjige je bil slavnostni govornik prvi predsednik RS Milan Kučan.

Govor Milana Kučana na svečanosti ob 95. obletnici dr. Antona Vratuše, PIŠK Murska Sobota,25. marec 2010 (PDF)

Ugledni televizijski strokovnjak Stane Grah in prijatelj Ustanove je v 2012. pripravil daljši filmski portret akad. dr. Vratuše, ki je bil tudi večkrat predvajan na TV Slovenija v 2013.

Govor dr. Antona Vratuše na Slovesnosti ob 70-letnici osvoboditve, Vrt spominov in tovarištva, Petanjci,  07. 05. 2015 (PDF)

Rudi Cipot

Rudi Cipot, rojen, 31.10. 1949, profesor matematike in fizike. Bil je dolgoletni uspešni direktor Območne enote Zavarovalnice Triglav za Pomurje, ki je pod njegovim vodstvom ustvarjalno in učinkovito uresničevala tudi svojo t.i. družbeno odgovornost ter tvorno sodelovala in podpirala številne razvojno pomembne lokalne in širše projekte na različnih področjih, od gasilstva, športa, izobraževanja do kulture. S svojimi predavateljskimi in drugimi strokovnimi aktivnostmi je pomembno prispeval k implementaciji sodobnih in aktualnih znanstvenih in strokovnih spoznanj na področju upravljanja in organizacije sistemov, krepitve podjetništva, poslovne kulture in inovativnosti. Bil je med ustanovitelji PAC, Pomurske izobraževalne fundacije, predsednik ali član številnih organov za pospeševanje regionalnega razvoja, aktiven v številnih društvih in drugih organizacijah (ZOTK, Protestantsko društvo Primož Trubar, športne, gasilske organizacije itd). Aktivno sodeluje na vzpostavljanju in krepitvi sodelovanja regije z tujimi partnerji (Vojvodina in drugi).

Je častni občan občine Puconci, dobitnik številnih priznanj in v sedanjem mandatu državni svetnik oz. član Državnega sveta RS.

Z Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija je povezan od samega začetka; aktivno je sodeloval v pripravah na njeno ustanovitev in bil dolgoletni član njene uprave, ki ji je tudi uspešno predsedoval.

Dr. Aleksander Šiftar

Dr. Aleksander Šiftar, univ.dipl.ing.kmet., upok. izr. prof. Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, sodi med najpomembnejše strokovnjake za drevnine in grmovnice v Sloveniji. Bil je dolgoletni direktor Vrnarstva v Murski Soboti, ki je pod njegovim vodstvom vzpostavilo tudi uspešno sodelovanje s tujimi partnerji in doseglo tudi pomembne raziskovalne in razvojne rezultate na svojem delovnem področju. Ob dolgoletnem pedagoškem delu na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani in ob še aktivnem sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo Univerze v Mariboru je sodeloval oz. predaval tudi na drugih univerzah. Kot aktivni predavatelj sodeluje tudi s številnimi strokovnimi in drugimi organizacijami doma in v tujini. Na znanstveno-raziskovalnem področju je sodeloval v številnih projektih; za pomembne raziskovalne dosežke oz. izum je prejel tudi nagrado iz Kidričevega sklada ter tudi številna druga priznanja. Je avtor več deset znanstvenih in strokovnih razprav, ocen, komentarjev; je tudi stalni sodelavec več strokovnih publikacij iz svojega delovnega področja. Bil je oz. je aktiven v različnih strokovnih in znanstvenih organih (npr. znanstveni svet KP Goričko) ter, kot vrhunski strokovnjak aktivno vpet v številne aplikativne projekte v lokalnem (v Murski Soboti in drugih sredinah) in širšem, tudi mednarodnem okolju glede urejanja parkov in vrtov.

Z Vrtom spominov in tovarištva je bil povezan več desetletij še pred ustanovitvijo Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija oz. je skupaj z njegovim ustanoviteljem srbel za njegov razvoj. Aktivno je sodeloval pri ustanavljanju Ustanove in bil od vsega začetka tudi strokovni skrbnik oz. gospodar Vrta.