Cankova, 14. september 2023; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Društvo za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik, Strokovni odbor za slovenski jezik Maksa Pleteršnika, Občini Brežice in Cankova ure Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija so včeraj na Cankovi sklenili Pleteršnikove dneve – znanstveno srečanje ob stoletnici smrti vodilnega slovenskega slovaropisca Maksa Pleteršnika. Zadnji dan simpozija je bil prekmursko obarvan.

Tridnevni simpozij se je s predstavitvami znanstvenih prispevkov začel v Pleteršnikovem rojstnem kraju Pišece, nadaljeval na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani in končal na Cankovi. Na simpoziju je bilo skupaj predstavljenih 34 referatov. Njihovi povzetki so bili že predstavljeni v posebni publikaciji, SAZU pa bo referate izdala tudi v posebnem zborniku.

Na Cankovi so si udeleženci naprej ogledali obnovljeno rojstno hišo Avgusta Pavla in se seznanili z njegovim življenjem in delom.

Pozdravu župana občine Cankova in kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenke in učenci Osnovne šole Cankova je  sledil  strokovni del simpozija. Na njem so osvetlili prekmurski jezik kot knjižni jezik, pregledali prekmursko narodopisje in prekmursko živalsko frazeologijo ter predstavili raziskovanje Cankarjevega besedja. Ob tem so se poklonili tudi življenju in delu Števana Küzmiča; predstavili so novo izdajo Slovarja stare knjižne prekmurščine, ki je posvečena tristoletnici rojstva Štefana Küzmiča,  Franci Just in Štefan Kardoš pa novo knjigo Smo z nami, smo z njimi, ki jo je Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja pripravilo ob 300- letnici rojstva Števana Küzmiča, 150. obletnici smrti Janoša Kardoša in 100-letnici rojstva Frenka Bükviča. Poleg navedenih knjiga predstavlja versko, jezikovno in kulturno dediščino prekmurskih evangeličanov od 18. do 20. stoletja, in to na malce drugačen način, kot vodnik po štirih kolesarskih poteh.

Da bo del simpozija tudi na Cankovi, so se po besedah predsednika organizacijskega odbora simpozija, profesorja Marka Jesenška odločili iz več razlogov. »Ker letos mineva 300 let od rojstva Števana Küzmiča, ker so na Cankovi obnovili Pavlovo rojstno hišo in smo jo s tem želeli tudi vsebinsko napolniti, ker je bil Avgust Pavel povezovalec Slovencev, Madžarov in Avstrijcev in najboljši posrednik Ivana Cankarja,« je izpostavil Jesenšek.

Pa tudi Pleteršnik, čeprav sam nikoli ni prišel ne na Cankovo, ne v Prekmurje, je pomembno povezan s prekmurskim prostorom. »Imel je odlične informatorje iz Prekmurja, ki so mu približali prekmursko narečje in Pleteršnik je bil prvi med slovenskimi slovaropisci, jezikoslovci, ki je v drugi polovici 19. stoletja razumel, da je prekmurski knjiži jezik nekoč obstajal, da to ni bil narečje, ampak da so bile objave, najprej cerkvenih in potem tudi necerkvenih besedil pisane v jeziku, ki je imel knjižno normativnost. In to normativnosti je Pleteršnik sprejel in je ta knjižni del uvedel v svoj slovar.« je še povedal profesor Marko Jesenšek.