V Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija smo v 2017. letu sprejeli odločitev, da bo 21. februar Spominski dan Ustanove, v čast in spomin na častnega člana Ustanove akad. dr. Antona Vratušo (roj. 21. 2. 1915 – 2017), kot trajni poklon njegovi desetletja dolgi aktivni povezanosti z Vrtom spominov in tovarištva na Petanjcih, njegovim ustanoviteljem ter z Ustanovo Na kulturno-spominski prireditvi ob letošnjem Spominskem dnevu v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, 23. februarja v čast kulture, literarne in glasbene ustvarjalnosti, angažiranega novinarstva ter v spomin na nepozabnega našega častnega člana Ustanove  smo predstavili tudi novo zajetno knjigo Branka Žunca s pomenljivim naslovom Čudež stoletja, razodetje tisočletja – 100 spominjanj na tisočletno Prekmurje.

Tokratna izvedba himne Vrta in Ustanove Kajuhova »Bosa pojdiva, dekle obsorej..« na začetku prireditve je bila tudi še poseben  poklon Karlu Destovniku Kajuhu, v letu, ki ga je tudi vlada RS razglasila za Kajuhovo leto. Na povezanost Kajuha in Vratuše  pa je v svojem uvodnem nagovoru spomnil predsednik uprave Ustanove Marjan Šiftar. Vratuša in Kajuh sta se namreč srečala na mitingu na Mašunu, 22. septembra 1943, po prihodu  Rabske brigade  in njeni svečani zaprisegi.

Obiskovalce, ki so tudi tokrat napolnili osrednjo dvorano soboške Pokrajinske in študijske knjižnice pa je  spomnil na neprecenljivo vlogo akademika dr. Antona Vratuše pri  nastajanju in kasnejšem razvoju Ustanove, na povezanost dr. Vratuše in dr. Vaneka Šiftarja in njuno sodelovanje, začeto že pred 2. svetovno vojno. Na različne načine ps so se prepletale vezi, tkali stiki, sodelovanje in  tovarištvo med njima in Brankom Žuncem v življenju Ustanove in tudi na novinarskem in  publicističnem področju. Tako je bila, kot je omenil, Svojevrstna ustvarjalna in medgeneracijsko prepletena triperesna deteljica  vezno tkivo našega letošnjega Spominskega dneva.

Slavnostni govornik je bil Mirko Munda, novinar in publicist in odličen poznavalec  življenja in dela Antona Vratuše, je podrobneje orisal Vratuševo življenjsko in politično–akademsko pot. Posebej je spomnil na njegovo mladost, gimnazijska in študijska leta, na sodelovanje z OF, italijansko internacijo v kar 4 taborišča, sodelovanje pri ustanovitvi Rabske brigade ob italijanski kapitulaciji 1943 in delo v NOB do konca osvoboditve. Ni se mogel izogniti njegovi razgibani in ustvarjalni povojni politični in predvsem akademski poti. Akademik dr. Anton Vratuša – Vran je po njegovih besedah ena najvažnejših osebnosti novejšega časa ne samo v Prekmurju, pač pa v celotni Sloveniji. Posebno pozornost je namenil tudi  Vratuševi publicistični dejavnosti in njegovemu sodelovanju z mediji, v katere je pisal že pred 2. svetovno vojno – tudi v mariborski Večernik, predhodnih današnjega Večera. Njegov dolgoletni sodelavec  in tudi spoštovani kolega, je poudaril Munda, pa je bil B. Žunec, avtor knjige, ki je bila premierno predstavljena v okviru letošnjega Spominskega dneva.

Branko Žunec, tudi dolgoletni sodelavec Ustanove, je začel snovati svoja »spominjanja« v času priprav obeleževanja 100. obletnice priključitve Prekmurja k takratni Kraljevini SHS in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ta pomembna obletnica ga je motivirala, da bi strnil in literarno-filozofsko opremil svojo desetletja dolgo novinarsko pot in svojo spominsko refleksijo dogajanj v Prekmurju in širšem okolju.

Melita Forstnerič Hajnšek je v svoji recenziji knjige med drugim zapisala:»Malo regij ima tako zavzete kroniste, senzibilne za vsak trzljaj, vsa strujanja, vsak preboj, kot ga ima v Branku Prekmurje. Ta njegova odprtost, ljubezen, strast do temeljitega raziskovanja fenomenov, rado – vednost in širina znanj ga delajo senzibilnega opazovalca, žlahtno kritičnega do sebe in sveta. Zdaj, ko nam je izmeril vse dalje tega svojega in našega sveta, je pogled mnogo jasnejši, vedrejši, predvsem pa bolj čudežen.«

Akademik prof. dr. Marko Jesenšek pa: »V Čudežu stoletja, razodetju tisočletja se nam predstavlja Prekmurje skozi čas in prostor, odkrivajo se nam dogodki iz bližnje ter dalnje  preteklosti, kot jih je doživljal in razumel pripovedovalec stotih zgodb. Pred nami je pogled na Prekmurje in pripadnost Prekmurju ter slovenstvu skozi očala uspešnega upokojenega novinarja in Tomšičevega nagrajenca (1987). Vestnikovi in Večerovi bralci so ga prepoznavali za žlahtnega novinarja, poslušalci Murskega vala pa si med letoma 1990 in 2020 brez njega skoraj niso znali predstavljati nedeljskega radijskega programa – in to je najboljša popotnica stotim zgodbam, ki nam jih pripoveduje Branko Žunec.«

Z avtorjem knjige se je pogovarjala ugledna novinarka TVSlovenije in prekmurska rojakinja Ksenija Horvat. V daljšem zanimivem pogovoru sta se dotaknila številnih vprašanj o knjigi in njeni vsebini, od kje in zakaj ime knjige »čudež stoletja, razodetje tisočletja« in njegove povezanosti z obeleževanjem 100 obletnice priključitve oz. združitve…, do vprašanja identitete Prekmurja in Prekmurcev, tem, ki jih je obdeloval v svojih »spominjanjih«, do avtorjevih novinarskih izkušenj, ki jih je pridobival kot novinar dolga leta v Prekmurju.

Prireditev so obogatili Boštjan Rous, ki  je tudi vodil prireditev, z branjem izbora pesmi iz pesniških opusov Vratuše in Šiftarja ter odlomkov iz knjige, Dorina Graj in Sandi Horvat ter Marijo Horvat Palko s sinom Leonardom, ki so prispevali izbrani glasbeni program. Scenarij je pripravila Irma Benko, dolgoletna sodelavka Ustanove s sodelavci.

Knjigo, ki ima skoraj 500 strani je  uredil Nino Flisar, recenziji sta prispevala  akad. dr. Marko Jesenšek in dolgoletna urednica kulturne  redakcije Večera Meliti Forstnerič Hajnšek, Patricija Palčnik je poskrbela za jezikovni pregled, Tomaž Ebenšpanger za oblikovanje in prelom, Črtomir Just je prispeval  zanimivo in večplastno grafiko za naslovnico, tiskarna Januš pa za tisk in vezavo. 

Posnetek celotne prireditve je dostopen na You tube – Tv Idea -kanal 10.

Marjan Šiftar

Avtor fotografij: Enver Palalić