Umetnine in muzejska zbirka v Vrtu

Na temeljih starega doma Šiftarjevih – ob samem vhodu v Vrt spominov in tovarištva je spominska plošča z zgovornim sporočilom:

Tukaj je bilo od 1939-1941

uredništvo Mladega

Prekmurca. Semkaj so se

poleti 1941 zatekli

ilegalci Mirko Bagar,

Evgen Kardoš, Štefan

Kuhar in spomladi 1945

med 5 tedensko fronto

na Muri bilo oporišče

vojakov Rdeče armade.

 

Streljaj stran sta spominski plošči v spomin dveh bratov – sinov Apolonije Šiftar in v spomin na bivanje J. Keplerja.

Ob bogastvu rastlinja in pod krošnjami dreves so razporejene umetnine, izdolbene iz lesa oziroma izklesane z kamna ali zvarjene iz starega železja, vojaških čelad, mitraljeskih cevi. Pričajo o strahotah vojne, nasilju in množičnem trpljenju, o množičnih pobojih civilnega prebivalstva in streljanja talcev. Druge pa govorijo o boju za novo življenje, o graditvi mirnega sožitja med ljudmi in narodi.

O strahotah vojne, nasilja in množičnem trpljenju pričajo tri skulpture Milana Kristana: na sredi je ženska, katere lik izraža grozo; desno od nje so figure štirih obešencev, ki z dvignjenimi rokami kličejo k uporu; v notranjosti Vrta pa »raste« iz zemlje skulptura lista, ki simbolizira novo življenje.

O množičnih pobojih civilnega prebivalstva in streljanju talcev pripoveduje krog treh skulptur nekdanjega rudarja Miloša Vlastiča: Človek in vzhajajoče sonce, Pred streljanjem, Po streljanju. Z njimi je upodobil lastno usodo izgnanca in obsojenca na smrt.

O boju za novo življenje, o graditvi mirnega sožitja med ljudmi in narodi govori Kranjčeva skulptura v obliki bakle, ki naznanja »Bohor je vstal, Bohor žari«. Malo dalje je upodobljena umetnikova pripoved o pretvarjanju orožja in vsega, kar služi ubijanju, vključno s čelado Hitlerjevega vojaka, v orodje, ki naj služi človeku za sožitje z naravo. Spremlja jo geslo: » Skozi trplenje v lepše žiuvljenje!« Tretja njegova skulptura govori o kmetu partizanu, ki se je po vojni vrnil k svojemu plugu: “Tujca pregnali, novo brazdom zorali”. Taka je Kranjčeva skulptura – bakla, ki naznanja: »Bohor je vstal, Bohor žari.« Malo dalje je upodobljena umetnikova pripoved o pretvarjanju orožja in vsega, kar služi ubijanju, vključno s čelado Hitlerjevega vojaka v orodje, ki naj služi človeku, za sožitje z naravo. Spremlja jo geslo: »Skozi trpljenje v lepše življenje«. Tretja njegova skulptura govori o kmetu partizanu, ki se je po vojni vrnil k svojemu plugu »Tujca pregnali, novo brazdo zorali«.

V ozračju take sinfonije pa je še Kajuhov Cvet, ki stoji ob smreki iz Žlebnikove domačije, kjer je ta pesnik narodnega upora padel leta 1944.

Enako pretresljivo izpričuje zgodovino tudi mrtva narava: žlindra iz fašističnega krematorija v taborišču Crveni krst pri Nišu; krvava zemlja iz Mamaje pri Volgogradu; osmojeni kapnik iz Postojnske jame; kamen s krvave poti padlih jetnikov iz bližine mesta Bod na Norveškem pri gradnji cest za okupatorja; del oltarjha razrušene cerkve v vasi Oradour sur Glane kjer so Hitlerjeve enote 10.6.1944 pobile 634 prebivalcev in vas uničile; ožgana opeka iz Hirošime.

V 2011, ob tradicionalni majski mladinski kulturni prireditvi pa je bila svečano odkrita nova skulptura v Vrtu; skulptura znanega akad. kiparja Štefana Hauka, iz sicer bližnje soseščine Vrta, ki je hkrati simbolni spomin na ustanovitelja Vrta in večplastno izraža vrednote in sporočila Vrta.