Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija http://www.dr-siftar-fundacija.org Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih Tue, 17 Oct 2017 16:35:00 +0000 sl-SI hourly 1 https://wordpress.org/?v=4.8.2 http://www.dr-siftar-fundacija.org/wp-content/uploads/2017/02/cropped-579998_316600125083015_1650069289_n-50x50.jpg Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija http://www.dr-siftar-fundacija.org 32 32 Srečanje in pohod na Vanečo http://www.dr-siftar-fundacija.org/2017/10/srecanje-in-pohod-na-vaneco/ Tue, 17 Oct 2017 16:33:26 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=6568 Združenje borcev za vrednoste NOB Murska Sobota in Občina Puconci vabita na srečanje in pohod na Vanečo, ki bo v nedeljo, 22. oktobra 2017.

]]>
Alpski nagnoj (laburnum alpinum) – zasaditev spominskega drevesa http://www.dr-siftar-fundacija.org/2017/10/alpski-nagnoj-laburnum-alpinum-zasaditev-spominskega-drevesa/ Tue, 17 Oct 2017 16:17:26 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=6566 […]]]> Spoštovani,

Ob stoletnici preboja soške fronte pri Kobaridu bodo v soboto 21. oktobra 2017 ob 10.00 člani Združenja vojaških gornikov Slovenije (ZVGS) www.zvgs.si v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, zasadili spominsko drevo – alpski nagnoj (laburnum alpinum). Drevesce, ki raste tudi na pobočjih Kolovrata in Mrzlega vrha nad Kobaridom, bodo prinesli s pobočij Pokljuke ob “savski liniji”, rezervni in najbolj vzhodni obrambni liniji izza soške fronte. Zasaditev drevesca bodo pospremili s krajšim kulturnim programom zbora združenja “Gorščaki” ter nagovorom predstavnikov Ustanove in predstavnika ZVGS.
Kontaktna oseba za ZVGS: Slavko Delalut – predsednik ; GSM: 070 844 168,slavko.delalut@gmail.com

Združenje vojaških gornikov Slovenije je prostovoljno, civilno združenje nekdanjih in aktivnih pripadnikov gorskih enot. Temeljne vrednote Združenja so prizadevanje za mir, spoštovanje temeljnih človekovih pravic, varstvo gorske narave, čuvanje spomina na padle in umrle vojake v gorah in domoljubje ( mnogo Prekmurcev je bilo tudi na soški fronti, eni so ostali za vedno).

24. oktobra 2017 bo minilo sto let od zgodovinskega preboja soške frontne linije v 1. s.v. pri kobaridu. Preboj je pomenil vojaški začetek konca svetovne morije in kljub grenkim posledicam za slovenski narod tudi začetek počasne poti k miru. Vojaško odločilni boji preboja so se zgodili na Mrzlem vrhu, ki je še dane predmet proučevanja zgodovine bojevanja v gorah.

Vabljeni na tovariško srečanje, ki bo imelo tudi večplastni simbolni pomen in ob sodelovanju z Ustanovo “Pot miru v Posočju” okrepilo naše vezi s Posočjem.

Marjan Šiftar,
podpredsednik uprave dr. Šiftarjeva fundacija

]]>
O protestantizmu med Slovenci v avstrijski prestolnici http://www.dr-siftar-fundacija.org/2017/10/o-protestantizmu-med-slovenci-v-avstrijski-prestolnici/ Fri, 13 Oct 2017 12:15:42 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=6544 […]]]> Dunaj, 10. oktober 2017. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je organizirala obisk na Dunaju z namenom, da v društvu Slovenski institut predstavi knjigo Protestantizem včeraj, danes in jutri. K sodelovanju sta bila povabljena tudi mag. Leon Novak, evangeličanski duhovnik v Murski Soboti in Ludvik Novak, župan občine Puconci, kjer je bila zgrajena prva evangeličanska cerkev v Prekmurju. Dogodek je bil v znamenju 500 letnice reformacije, ki jo letos praznujejo v Evropi.

Pred predavanjem na inštitutu, je goste iz Prekmurja sprejela nova slovenska veleposlanica na Dunaju mag. Ksenija Škrilec. Veleposlanici so župan Občine Puconci Ludvik Novak, ter predsednik in podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Ernest Ebenšpanger in Marjan Šiftar izročili nekaj knjig, ter se pogovorili o sodelovanju v prihodnje.

Na Slovenskem inštitutu oziroma v Društvu slovenski inštitut, je goste iz Prekmurja pozdravil predsednik Herbert Seher, nekaj misli o protestantizmu in slovenščini je povedal tudi dr. Marko Jesenšek, prorektor Mariborske Univerze, ki je imel prej pogovor z vodstvom inštituta. Zbrane na pogovoru sta v imenu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije pozdravila predsednik in podpredsednik Uprave Ernest Ebenšpanger in Marjan Šiftar, posebej pa tudi duhovnik Leon Novak, ki je izpostavil pomen državnega praznika Dneva reformacije in župan Ludvik Novak, ki je povedal, da je bila v Puconcih zgrajena prva protestantska cerkev v Prekmurju. Marjan Šiftar je predstavil pomen Vrta spominov in tovarištva na Petancih, omenil dobro sodelovanje s Štajerskimi Slovenci, s Kulturnim društvom Člen 7 in predsednico mag. Suzanne Weitlaner. Povedal je tudi, da je v sodelovanju med Inštitutom za narodnostna vprašanja in Šiftarjevo fundacijo izšel slovenski prevod doktorske disertacije Andreje Haberl Zemljhič Pustiti jezik v vasi:ohranjanje in opuščanje slovenskega jezika v Radgonskem kotu.

Knjigo Protestantizem včeraj, danes in jutri, v kateri so zbrani referati z mednarodnega simpozija na isto temo, je predstavil urednik mag. Franc Kuzmič in deja, da je bil prvi simpozij leta 1999 s temo Protestantizem – zatočišče izgnanih na Petancih. Na predstavitvi je bil tudi Vincenc Rajšp, eden izmed referentov na simpoziju, v razpravo pa se je vključil tudi znani koroški slovenski pisatelj Lev Detela.

Obisk sodelavcev Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije je bil uvod v sodelovanje s Slovenci na Dunaju.

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Vranov ograček mladih talentov http://www.dr-siftar-fundacija.org/2017/10/vranov-ogracek-mladih-talentov/ Mon, 09 Oct 2017 19:07:04 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=6533 […]]]> Petanjci, Tišina, 6. oktobra 2017. “Živeti trajnostni razvoj”, je bila letošnja tema, o kateri so pisali učenci in dijaki pomurskih šol, ki so se odločili za sodelovanje na literarnem natečaju, ki ga pripravljata Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Organizacijska enota Murska Sobota. Na pobudo akademika dr. Antona Vratuše je bil prvi literarni natečaj leta 2009 – “Sprehajal sem se po vrtu spominov in tovarištva” in pod naslovom Ograček mladih talentov. Zdaj, po letošnji smrti akademika dr. Antona Vratuše, bo literarni natečaj z nekoliko spremenjenim imenom, in sicer Vranov Ograček mladih talentov. “Vran” je namreč psevdonim Antona Vratuše, s katerim se je podpisoval pod prve literarne prispevke, tudi v Mladem Prekmurcu, reviji, ki jo je urejal Vanek Šiftar

Tokrat se je program začel na Petancih z okroglo mizo “Živeti in udejanjati trajnostni razvoj.” Z dr. Dušanom Plutom – univerzitetnim profesorjem geografije na ljubljanski Flozofski fakulteti, članom slovenskega predsedstva, ko je bil predsednik Milan Kučan in ekologom – doslednim borcem za varstvo okolja, se je pogovarjal pomurski ekolog Stojan Habjanič. Pozneje je bil dr. Dušan Plut slavnostni govorec na podelitvi priznanj, ki je bila zaradi negotovega vremena na Tišini, namesto v Vrtu spominov in tovarištva. V skrašani obliki je obravnaval enako temo: “Živeti in udejanjati trajnostni razvoj.”

Ugledni strokovnjak, vrhunski ineteltualec dr. Dušan Plut je prepričan, da živimo globalno v zelo krivičnem svetu, in da s svojim ravnanjem vsakodnevno uničujemo naš planet. Po nekaterih kazalcih, recimo družbenem bruto produktu, se v Sloveniji sicer ne obnašamo najslabše, saj smo med približno 200 državami na 30 mestu. V celoti pa porabimo ta toliko, kot bi bil naš planet za 60 odstotkov večji kot je. Problem je vedno v statistiki in številkah. Morali bi imeti dvakrat večji planet kot je zdaj. Velika, izjemno velika je tudi porazdelitev narodnega bogastva: le 8 ljudi ima tolikšno bogastvo, kot dobre 3,6 milijarde revnejšega prebivalstva na nerazvitih delih planeta. Kar je skoraj neverjeten podatek, vendar resničen. Zato je obvezen, tako Dušan Plut, prehod na trajnostno naravno družbo, kar vsebuje številne naloge in ukrepe, pa tudi politično pripravljenost. Zadovoljni smo, da je Slovenija bogata z naravnimi danostmi z naravnimi danostmi, vodnih virov ima kar trikrat več kot je evropsko poprečje, podobno je tudi z gozdovi, ki prekrivajo 60 odstotkov površine. Evropski in slovenski problem je tudi v potratni porabi energije, tudi električne, s čimer je Dušan Plut mislil na škodljive posledice gradnje elektrarn na reki Muri.

V drugem delu programa na Petancih je bila saditev vrtnice iz Nove Gorice v Vrtu spominov in tovarištva, kjer že cvetita vrtnici Prešeren in Trubar žlahtnitelja, dr. Matjaža Kmecla, sicer univerzitetnega profesorja književnosti.

Novi Gorici, s katero sodeluje Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, pravijo tudi mesto vrtnic. V širšem programu dogodkov in literarnega natečaja, sta podžupan Mestne občine Nova Gorica Marko Tribušon in predsednik Goriškega združenja ljubiteljev vrtnic Edi Prošt posadila vrtnico sorte burbonka in napovedala, da bodo kmalu vzgojili avtohtono vrtnico Nova Gorica in jo bodo tedaj podarili fundaciji.

Zaključni del literarnega natečaja, podelitev priznanj in zahval je potekal zaradi slabega vremena v dvorani na Tišini. Irena Kumer, ki vse od začetka vodi natečaj, je prebirala misli o dr. Antonu Vratuši (Marjana Šiftarja, Ernesta Ebenšpangerja, Franca Kuzmiča in drugih). Razmišljala je tudi o dolgoletnem in plodnem sodelovanju med dr. Vanekom Šiftarjem in dr. Antonom Vratušo. Slavnostni govorec dr. Dušan Plut je v nagovoru strnil razmišljanja, ki jih je o trajnostnem razvoju povedal na uvodni okrogli mizi. Izpostavil je, da živimo v svetu protislovij in poudaril, da brez odgovornega načina življenja ne bomo preživeli. Kar se zdaj dogaja z naravnimi danostmi je marsikje zločin. Zato je obveza vseh, da za naslednje rodove ohranimo pogoje za spodobno življenje. To željo so izpostavili tudi avtorji, ki so se udeležili literarnega natečaja.

V zelo prijetnem kulturnem programu pa so sodelovali dijaki soboške Gimnazije in Osnovne šole Grad. Nagrajena besedila Živeti z naravo so napisali:Žiga Mekiš Recek, Pia Zala Meden, Dušan ŽumanMaja Klement, Alex Horvat in Eva Pešti. Odlomke iz teh del sta interpretirala Špela Makari in Aljaž Ferencek. Priznanja so avtorjem in njihovim mentorjem podelili dr. Dušan Plut, Irena Kumer in Ernest Ebenšpanger. Spremljali smo prijeten kulturni program, ljudsko Kje so tiste stezice je pela Maruša Mujdrica, ki je zapela še Prešernovo O, Vrba v priredbi Vlada Kreslina, ; kitaristka Laura Cigut in pevka Tara Jug sta nastopili s Siddhartino Ledeno in Kreslinovo Z Goričkega v Piran.

Znrane, med njimi dr. Boštjana Žekša, svetovalca predsednika Slovenije, sedanjega podpredsednika in nekdanjega župana Mestne občine Marka Tribušona, nekdanjega župana Srečka Meha je pozdravil Franc Horvat, župan Občine Tišina, ki je ponosna na vse, kar se dogaja v Vrtu spominov in tovarištva, za mnoge edinstvenega v Evropi, kot je dejal Marko Tribušon, podpredsednik Mestne občine Nova Gorica.

Vsem, ki so sodelovali v programu in natečaju, vsem mentoricam in mentorjem in vsem zbranim se je v imenu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije zahvalil njen predsednik Ernest Ebenšanger.

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Vabilo na svečani zaključek literarnega natečaja “Živeti trajnostni razvoj” http://www.dr-siftar-fundacija.org/2017/09/vabilo-na-svecani-zakljucek-literarnega-natecaja-ziveti-trajnostni-razvoj/ Tue, 26 Sep 2017 19:32:46 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=6514

]]>
Vabilo na Vanekov večer z dr. Bojanom Macuhom na temo “Življenski slog starostnikov v domovih za starejše” http://www.dr-siftar-fundacija.org/2017/09/vabilo-na-vanekov-vecer-z-dr-bojanom-macuhom-na-temo-zivljenski-slog-starostnikov-v-domih-za-starejse/ Tue, 26 Sep 2017 19:28:33 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=6511

]]>
Družbena odgovornost http://www.dr-siftar-fundacija.org/2017/09/druzbena-odgovornost/ Mon, 18 Sep 2017 09:16:13 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=6485 […]]]> Petanjci, 14. septembra 2017 – Prvi jesenski Vanekov večer sta Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in podjetje Saubermacher- Komunala Murska Sobota namenila družbeni odgovornosti in kot izziv za pogovor sodelujočim v pogovoru in obiskovalcem ponudili vprašanji : Smo uspešni, ker smo družbeno odgovorni, ali smo družbeno odgovorni, ker smo uspešni? V strokovno zanimivi in družbeno angažirani razpravi strokovnjakov ter predstavnikov nekaterih pomurskih podjetij in ustanov –sodelovali so prof. dr. Matjaž Mulej, eden najuglednejših strokovnjakov na področju družbene odgovornosti v Sloveniji, Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib inštituta, ki je v Sloveniji razvil certifikata Družbeno odgovorno podjetje in Družini prijazno podjetje, Tadej Slapnik, državni sekretar pristojen za vzpostavitev dialoga s civilnimi družbami ter za socialno podjetništvo v kabinetu predsednika vlade, svoje izkušnje iz domačega okolja pa sta predstavila Mateja Hauser, direktorica Doma starejših občanov DOSOR Radenci in Drago Dervarič, direktor podjetja Saubermacher Komunala Murska Sobota, povezoval pa jo je Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice – so soočili poglede na to družbeno kompleksno vprašanje, predstavili dosedanje strokovne in praktične izkušnje ter izpostavili pomanjkljivosti, dileme, koncepte in cilje družbene odgovornosti.

Vsebinsko bogata razprava je potrdila, da je družbena odgovornost živa tvorba, ki se v posamezni organizaciji razvija skozi leta, ter splet in preplet aktivnosti na ključnih področjih poslovanja podjetja ali druge organizacije na zaposlene, družbo, okolje, gospodarstvo…Prof. dr. Matjaž Mulej je med drugim poudaril, da je družbena odgovornost, katere del so med drugim poslovna etika v poslovanju, poštenost in zanesljivost, odnos do zaposlenih, skupnosti in okolja, pogoj za uspešnost, koncept družbene odgovornosti pa mora upoštevati tudi ekonomsko vzdržnost. Družbeno neodgovorni pa ne vplivajo negativno samo na trenutne razmere, ampak uničujejo tudi pogoje za naslednje generacije. Izpostavil pa je tudi nekatere dileme in vprašanja, na katera še sam išče odgovore.

Slovenija še vedno nima strategije družbene odgovornosti in je na črni listi EU. S projektom se ukvarja zdaj že tretja vlad in končno so tako daleč, je zagotovil državni sekretar Tadej Slapnik, da bi projekt s sprejemom strategije lahko zaključili v februarju prihodnje leto. Poudarka iz koncepta strategije sta med drugim enakopravnejše porazdeljevanje ustvarjenega in spodbujanje socialne ekonomije.

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Vabilo na Vanekov večer z naslovom “Smo uspešni, ker smo družbeno odgovorni ali smo družbeno odgovorni, ker smo uspešni?” http://www.dr-siftar-fundacija.org/2017/09/vabilo-na-vanekov-vecer-z-naslovom-smo-uspesni-ker-smo-druzbeno-odgovorni-ali-smo-druzbeno-odgovorni-ker-smo-uspesni/ Wed, 06 Sep 2017 20:28:54 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=6481

]]>
Slavkina breza iz Auschwitza je mogočno drevo http://www.dr-siftar-fundacija.org/2017/09/slavkina-breza-iz-auschwitza-je-mogocno-drevo/ Wed, 06 Sep 2017 20:21:31 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=6478 […]]]> Petanjci, 1. septembra 2017 – Člani najštevilčnejše krajevne organizacije Zveze borcev v državi Ljubljana Zadobrova-Sneberje so prvi dan v mesecu septembru namenili izletu v severovzhodno Slovenijo in po lanskem obisku in zasaditvi spominskega drevesa slovenski partizanski enoti II. GRUPA ODREDOV so se znova oglasili tudi v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih. Predstavniki fundacije so skupino okrog šestdesetih popotnikov presenetili s prisrčnim sprejemom in še posebej z vsebino tokratnega pozdrava. Z veseljem so jim sporočili, da ne samo lani zasajeno spominsko drevo, ampak tudi breza, ki jo je njihova članica Slavka Jerman daljnega leta 1963 zasadila v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, lepo rasteta. Danes mogočna breza je sploh prvo drevo prineseno v Slovenijo z območja koncentracijskega taborišča Auschwitz. Slavka Jerman je prišla na Petanjce večkrat preverit, kako drevo uspeva, in 13. avgusta 1970 napisala tudi prvi zapis v prvo knjigo vtisov:

»Rasti lepa bela breza v opomin rodovom, ki bodo živeli za nami, da takih mest, od koder si prinesena, ne bo nikoli več.«

Po gostoljubnem sprejemu so se člani KO ZB Ljubljana Zadobrova-Sneberje kljub dežju napotili na sprehod med spominskimi drevesi. Dalj časa so se s Slavko Jerman v ospredju zadržali pri spominski brezi in se prepričali, da je v 54. letih v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih zrasla v mogočno drevo, ki je živ spomin in opomin sedanji in prihodnjim generacijam.

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Ob smrti dr. Antona Vratuše http://www.dr-siftar-fundacija.org/2017/07/ob-smrti-dr-antona-vratuse/ Sun, 30 Jul 2017 18:52:47 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=6458 […]]]>

Danes nas je za vedno zapustil naš dragi dr. Anton Vratuša, naš Tonek iz “Sotinskega brega”, naš tovariš Vran in profesor Urban. Prišel je do kraja svoje “velike bele ceste”. Končal je svoje bogato potovanje skozi čas in zgodovino, ki jo je sooblikoval in dal svoj neizbrisen prispevek. Malo je takih v novejši slovenski zgodovini. Zvestoba vrednotam Osvobodilne fronte in v njih utemeljenim življenjskim in delovnim vrednotam ter idealom, svojim slovenskim, prekmurskim koreninam in povezanost s svojim izvornim, prekmurskim in nacionalnim okoljem, je bilo prepoznavno vodilo celotnega njegovega vsestransko razvejanega družbenega angažiranja v vseh okoljih in v vseh časovnih obdobjih od predvojnega do današnjih dni – do tako rekoč zadnjih. Tudi želja, da bi končal svojega “profesorja Urbana”, svoje dragoceno pričevanje o pomembnem poglavju svojega partizanstva ostaja nedokončana. “Statve”, kot bi sam dejal, in na katerih je neumorno tkal dolga desetletja, so se zaustavile za vedno.

Njegova dolga bela cesta je bila dolga desetletja, od svojih študentskih let naprej, delovno in prijateljsko prepletena in povezana s sorojakom, prijateljem in sodelavcem prof. dr. Vanekom Šiftarjem. Sodelovala sta pri predvojnem »Mladem Prekmurcu« in pri pripravah na izid večdelne – žal nedokončane – študije o prekmurskih dialektih in urbarjih. Različne delovne vezi so ju povezovale tudi vso povojno obdobje. Posebno vez pa je predstavljal Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih in uveljavljanje njegovega svobodoljubnega in humanističnega poslanstva ter nastajanje in delovanje naše ustanove na kulturnem, znanstvenem izobraževalnem, mednarodnem in na področju produktivnega medgeneracijskega sodelovanja ter za njeno vse bolj prepoznavno aktivno vlogo v lokalnem, slovenskem in čezmejnem okolju.

Dr. Vratuša je bil prvi večletni predsednik Programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, pobudnik ter nosilec njenih številnih pomembnih in odmevnih znanstvenih, publicističnih, kulturnih in drugih projektov. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija se je zaradi vsestranskega angažiranja dr. Vratuše razvila in uveljavila kot pomemben ter prepoznaven dejavnik v lokalnem, državnem in tudi čezmejnem okolju na vseh področjih svojega delovanja – skrbi za vrt kot pomembnega dela kulturne dediščine ter na izobraževalnem, raziskovalnem in publicističnem področju, na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu, s sorodnimi ustanovami v državi in še posebej v prizadevanjih za vsestranski razvoj lokalne skupnosti.

Kot častni član ustanove je bil vedno aktivno vpet v njene številne aktivnosti: je avtor številnih prispevkov o vrtu in ustanovi, urednik več njenih monografij, pobudnik in nosilec številnih tudi mednarodno pomembnih in odmevnih projektov: »Jambori spominov in dobrega sosedstva«, literarni razpisi za učence in dijake osnovnih in srednjih šol; povezovanje z zamejstvom; mednarodni simpozij »Protestantizem včeraj, danes, jutri« in še mnogi drugi.

Pobude in predlogi dr. Vratuše, projekti naše ustanove, katerih idejni “oče” je bil, ostajajo trajno vtkani v našo dosedanjo skupno pot. Naš Vran ostaja med nami na svoj način. Vedno se bomo spraševali, kaj bi nam svetoval, predlagal naš akademik, naš Vran. Pogrešali ga bomo! Pogrešali bomo njegovo preudarnost, miselno širino, njegov pogled, ki je presegal krajevne in aktualne časovne horizonte. Pogrešali bomo njegov življenjski optimizem in modrost. Ostajata pa nam njegova življenjska in delovna spodbuda, da “se nemo zvijsili, nikak in nigdar” “. V Vrtu spominov in tovarištva, v katerega se je vedno znova rad vračal kot na svoj svojstven dom, pa bosta rasla “Vranova vrba” in “Vranov hrast”, ki smo ju zasadili letos spomladi. Žal brez njega, čeprav si je to neizmerno želel, da bi bil tudi to pot z nami. Zadnjič.

Slava mu in – hvala Ti za vse, dragi Vran !

Marjan Šiftar,
podpredsednik uprave ustanove dr. Šiftarjeva fundacija

]]>