Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija http://www.dr-siftar-fundacija.org Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih Wed, 21 Aug 2019 12:52:41 +0000 sl-SI hourly 1 https://wordpress.org/?v=5.2.2 http://www.dr-siftar-fundacija.org/wp-content/uploads/2017/02/cropped-579998_316600125083015_1650069289_n-50x50.jpg Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija http://www.dr-siftar-fundacija.org 32 32 Vabilo – Sejem AGRA in okrogla miza na temo “Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo?” http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/08/vabilo-sejem-agra-in-okrogla-miza-na-temo-kaj-pomenijo-vodotoki-za-kmetijsko-rabo/ Wed, 21 Aug 2019 12:52:41 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7928 […]]]> Ustanova dr. Antona Trstenjaka in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija vabita v okviru spremljajočih dogodkov letošnjega sejma AGRA k razpravi na temo: Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo?

Razprava bo potekala v sredo, 28. avgusta 2019, ob 10.00 uri, v Dvorani 3 (Pomurski sejem d.d., Cesta na Stadion 2, Gornja Radgona).

 

]]>
Poezija v Vrtu spominov in tovarištva http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/08/poezija-v-vrtu-spominov-in-tovaristva/ Tue, 20 Aug 2019 07:58:02 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7923 […]]]> Petanjci, 18. avgust 2019. Z naslovom Dnevi spomina in prijateljstva 2019, je bil v Vrtu spominov in tovarištva prvi dogodek letošnjega mednarodnega festivala Dnevi poezije in vina. Na Petanjce je prišlo osem pesnic in pesnikov, po štiri iz nemško govorečega območja in Slovenije. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je bila letos drugič organizatorica pesniškega branja. Literate sta pozdravila Ernest Ebenšpanger v imenu fundacije in Franc Horvat župan občine Tišina. Pesnice in pesnike pa je predstavil vodja festivala Aleš Šteger.

Na Petanjce so prišli Monika Rinck, Jan Wagner, Jose F. A. Oliver in Brigit Müller-Wieland ter Milan Dekleva, Miljana Cunta, Stanka Hrastelj in Gregor Podlogar. Letos je v fokusu nemška poezija. Osrednje dogajanje je vedno na Ptuju, avtorji iz različnih držav pa nastopajo v številnih krajih severovzhodne Slovenije, v Pavlovem domu v Potrni rpi avstrijski Radgononi in Varaždinu na Hrvaškem. Letos so prvič gostovali tudi v Murski Soboti. Pesnice in pesniki so iz 15 držav, skupaj pa so pripravili blizu 70 prireditev.

Obisk je bil tudi na tokratni prireditvi dober, prišli so tisti, ki jih poezija zanima, jo imajo radi, med obiskovalci je bil tudi dr. Lev Kreft, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, tudi pesnik in pogost obiskovalev Vrta spominov in tovarištva. Predniki so bili rojeni v sedanjem Svetem Juriju ob Ščavnici, nekoč Vidmu ob Ščavnici in zelo znana družina Krefti.

Poezijo je bilo prijetno poslušati, tako v izvirniku kot v slovenskem prevodu. Pesniki pišejo v prostem verzu in opisujejo zelo različne in dopadljive vsebine. Velja tako za nemško govoreče, kakor Slovence. Sicer pa ni ljubitelja poezije v Sloveniji, ki ne bi poznal Milana Dekleve, pesnika, avtorja proze, prevajalca in večletnega urednika v kulturnem uredništvu TV Slovenija.

Druženje se je nadaljevalo dolgo v večer ob prizgrizku in žlahtni kapljici na ploščadi pred dvorano ZRC SAZU. V prijetnem okolju Vrta spominov in tovarištva.

Dnevi poezije in vina so največji in najprepoznavnejši pesniški festival v tem delu Evrope že triindvajset let. Uspešno združuje pesniško besedo in promocijo najkvalitetnejših slovenskih vin. Njihova vrednost je tudi v tem, da popularizirajo poezijo v številnih slovenskih krajih, na Hrvaškem in med štajerskimi Slovenci v Avstriji. Vsako leto se oglasijo tudi z Odprtim pismom Evropi. Letos je pismo napisal in na Ptuju prebral priznan nemški avtor bolgarskega rodu Ilija Trojanow.

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Vabilo – Dnevi poezije in vina 2019 http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/08/vabilo-dnevi-poezije-in-vina-2019/ Wed, 07 Aug 2019 05:29:38 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7903 […]]]> Vabvljeni na Dneve poezije in vina, ki so bodo začeli v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, v nedeljo, 18. avgusta ob 18. uri. Na letošnji pesniški delavnici v okolju petanjskega Vrta bodo sodelovali slovenski in nemški ter avstrijska pesnica. Delavnico bo tudi leto vodil pesnik Aleš Šteger, eden ključnih “motorjev” Dnevov poezije in vina.

DNEVI POEZIJE IN VINA 2019 – VRT- PETANJCI – SODELUJOČI PESNIKI

 

]]>
Položaj Romov je v Evropi različen – v spomin na holokavst http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/08/polozaj-romov-je-v-evropi-razlicen-v-spomin-na-holokavst/ Mon, 05 Aug 2019 05:35:35 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7886 […]]]> Murska Sobota, 1. avgust 2019. Mestna občina Murska Sobota, Inštitut za romske študije, izobraževanje in kulturo in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija so ob svetovnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni, 2. avgustu, pripravili simpozij in spominsko slovesnost. Letošnja osrednja tema je bila Genocid v drugi svetovni vojni in posledice genocida, ki so prisotne v različnih oblikah na območju nekaterih držav Evrope. V imenu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije je njen podpredsedik Ernest Ebenšpanger, poudaril da se ustanova ukvarja tudi z romskimi vprašanji, saj je bil njen ustanovitelj dr. Vanek Šiftar vodilni slovenski slovenski romolog, ki se je vrsto let ukvarjal tudi z romsko problematiko.

Udeležence simpozija je uvodoma pozdravila poslanka državnega zbora Lidija Divjak Mirnik in poudarila dvoje, in sicer, da ima Slovenija dobro zastavljen program razreševanja in urejanja romske problmtike, in da ima dolžnosti tudi romska skupnost. Dodala je, da je naša dolžnost, da ne pozabimo na krivice, ki so se zgodile Romom med 2. svetovno vojno.

Predsednik Evropske romske zveze in Zveze Romov Slovenije mag. Jožek Horvat Muc je med prednostne naloge uvrstil povezovanje Romov v Evropi in ocenil, da prispevajo Romi pomemben delež v evropski kulturi. Zelo pomembno je, da ne pozabimo na Holokavst nad Romi med drugo svetovno vojno. Tudi slovenske Rome so načrtno pošiljali v koncentracijska taborišča od koder se mnogi niso vrnili. Jožek Horvat Muc je povedal tudi, da živi v Evropi okoli 12 milijov Romov, ki marsikje še nimajo osnovnih pravic in so zatirani.

Dr. Dragoljub Acković, generalni sekretar Evropske zveze Romov je predlagal pripravo enciklopedije o Romoh in ustanovitev romskega muzeja v Beogradu (kar v Murski Soboti Romi več let že imajo).

Dr. Vera Klopčič, nekdanja sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja, zdaj pa članica Programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, se je zavzela za nadaljno proučevanje romske problematike in tudi holokavsta nad Romi. Opozorila je tudi, da so razmere v evropskih državah zelo različne. Ko govorimo o Romih ne smemo pozabiti na njihov jezik in kulturo.
Zelo konkreten v svoji razpravi je bil mag. Orhan Galjus, podpredesdnik Evropske romske zveze. Dejal je, da položaj Romov v Evropi ni samo slab, marveč celo nevaren, kar je ilustriral z več konkretnimi primeri. Ter poudaril, da Romi želimo biti svobodni. Za resnično demokracijo, je dejal, bi se morali zavzeti tudi v Evropskem parlamentu. Dejstvo tudi je, da doslej na evropski ravni ni bilo nobene resne razprave o hoilokavstu. Vodja Urada za narodnosti kamor spadajo tudi Romi, Stane Baluh, je menil, da so bili v Sloveniji v zadnjih letih doseženi pomembni rezultati v skrbi za Rome, čeprav so razmere v razlčnih okoljih različne.

Po simpoziju je bila spominska slovesnost s položitvijo venca k spominski plošči na nekdanji Ekonomski srednjo šoli v Murski Soboti: „V spomin romskim žrtvam holokavsta v 2. svetovni vojni 1941 – 1945.“

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Vanek Šiftar – človek velikanske energije in ustvarjalnega nemira (Porabje) http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/05/vanek-siftar-clovek-velikanske-energije-in-ustvarjalnega-nemira-porabje/ Thu, 23 May 2019 09:41:53 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7854

]]>
V zgodbo o Prekmurju vstopil Vanek Šiftar (Vestnik) http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/05/v-zgodbo-o-prekmurju-vstopil-vanek-siftar-vestnik/ Thu, 16 May 2019 10:26:33 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7862

]]>
Prekmurska gibanica je, ne pa Overmura moving cake (Vestnik) http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/05/prekmurska-gibanica-je-ne-pa-overmura-moving-cake-vestnik/ Thu, 16 May 2019 10:18:16 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7858

]]>
Naši zakladi in 100. letnica rojstva dr. Vaneka Šiftarja http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/05/nasi-zakladi-in-100-letnica-rojstva-dr-vaneka-siftarja/ Sun, 12 May 2019 18:16:23 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7801 […]]]> Petanjci, 10. maja 2019 – Tradicionalna majska prireditev NAŠI ZAKLADI v Vrtu spominov in tovarištva je bila letos v znamenju obeleževanja stoletnice rojstva dr. Vaneka Šiftarja. Čeprav je bil deževen dan, to ni odvrnilo številnih obiskovalcev, ki so z dežniki prihajali na prizorišče v Vrtu spominov in tovarištva. Tik pred začetkom svečanosti so se oblaki razkropili in med mogočnimi spominskimi drevesi je zadonela beseda in pesem – poklon dr. Vaneku Šiftarju, ustanovitelju Vrta spominov in tovarištva in Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.
Njegovemu delu in bogati zapuščini so se prišli poklonit tudi akad. dr. Boštjan Žekš, svetovalec predsednika republike, poslanec DZ Jožef Horvat, ustavna sodnica dr. Etelka Korpič Horvat, veleposlanica Severne Makedonije Suzana Zelenkovska, častni konzul Severne Makedonije v Sloveniji Štefan Pavlinjek, predsednik Panonskega inštituta gradiščanskih Hrvatov v Avstriji dr. Robert Hajzson, generalni konzul RS v Monoštru dr. Boris Jesih, direktor vladnega urada za narodnosti mag. Stane Baloh, general Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Jože Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, Matjaž Gruden, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, častni škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Geza Erniša, župan MOMS dr. Aleksander Jevšek, predsednik Alma Mater European dr. Ludvik Toplak, predsednik PAZU dr. Mitja Slavinec, pa delegacije Združenja partizanskih gornikov Slovenije, organizacijskega odbora za prireditve po poteh partizanske Jelovice, Zveze združenj borcev za vrednote NOB in drugih domoljubnih organizacij ter številni prijatelji in sodelavci dr. Vaneka Šiftarja in fundacije iz vseh koncev Slovenije.
Po uvodnih pozdravih predsednika uprave ustanove Ernesta Ebenšpangerja in župana Občine Tišina Franca Horvata, je povzel besedo slavnostni govornik Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije. Uvodoma je izpostavil pomen letošnjega prekmurskega leta, ko obeležujemo sto letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in med drugim dejal: »Na mirovni konferenci, kjer so politiki, diplomati in kartografi risali nove meje med narodi in državami in kjer se je trgovalo z načeli in plačevalo nečedne dolgove, so bile za Slovence sprejete pomembne odločitve. Krivično smo z njimi izgubili Primorsko, del Notranjske in severni del Koroške. Z napori vrste domačih in tujih akterjev pa je bila vendarle sprejeta tudi rešitev, da se je meja vsaj tukaj, na skrajnem severovzhodu slovenstva, premaknila severno od reke Mure. Na žalost ne tudi do Rabe. Odločitev so zmogli izsiliti zato, ker so jo lahko naslonili na zavedanje Prekmurcev o svoji narodni, jezikovni in kulturni pripadnosti slovenstvu.« V nadaljevanju pa je poudaril, da ima za nas, ki nas povezuje in na Petanjce vselej ponovno zvabi ideja Vrta spominov in tovarištva, stoletnica spominjanja na dogodke povezane s pariško mirovno konferenco, še drug, poseben in tudi oseben pomen. Tu se je prav tako pred sto leti v družini Jožefa in Apolonije Šiftar rodil sin Ivan, ki ga vsi poznamo samo kot Vaneka Šiftarja. »Od tu je opazoval svet, v katerega se je narodil in živel s široko odprtimi očmi, srcem in umom. Videl je svet gorja, kakršno je zaznamovalo njegovo mladost, si ga po svoje razlagal in ga poskušal spreminjati. Takšno je takrat bilo hotenje mnogih mladih prekmurskih intelektualcev.« Vanekova odločitev o ustanovitvi Vrta spominov in tovarištva, je ena izmed tistih, ki razkrivajo njegov svet vrednot. Mednje sodita neomajna vera v končno zmagoslavje resnice in prepričanje, da se je vredno boriti za svet brez krivic, da je tak svet mogoč in da je to dolžan storiti vsak časten človek. »Njegov vrt je kot spomenik po svoje edinstven, po sporočilu pa univerzalen. Zato tudi priteguje vse več pozornosti ne le domačih ljudi zavezanih človečnosti, ampak tudi antifašistov, demokratov in svobodoljubnih ljudi iz vsega sveta. Postal je stvaritev, ki je Šiftarjevo domačijo, Petanjce in Prekmurje postavila na zemljevid humanizma in boja za svet svobodnih ljudi. Vanek Šiftar je verjel v svet, v katerem so vsi ljudje ob rojstvu obdarjeni z dostojanstvom in enakimi pravicami in v katerem smo ljudje drugim pripravljeni storiti to, kar si želijo in kar želimo, da bi drugi storili nam. Kot simbol tega sveta je zasnoval tudi svoj vrt. Skupaj z njegovim neločljivim prijateljem dr. Antonom Vratušo sta ga obudila v življenje.«
V nadaljevanju je slavnostni govornik Milan Kučan obudil tudi nekaj svojih osebnih spominov in med drugim dejal: »Bil je moj mentor. Svetoval mi je študij prava in me navdušil za poklic sodnika za mladoletnike, ki ga je nekoč z navdušenjem opravljal tudi sam. Svetoval mi je tudi pri eni najzahtevnejših odločitev, ki sem jo moral sprejeti kot razmeroma mlad in neizkušen človek. Morda me je tako zavaroval pred napako, ki bi jo najbrž zagrešil. In zagotovo nisem edini, ki je bil deležen njegove skrbi in očetovske naklonjenosti. Z menoj so trajno ostale nekatere njegove modrosti. Predvsem tista o znanju kot najbolj zanesljivem oprijemališču v življenju…« Spomnil je tudi na Vanekovo pesniško ustvarjalnost in izpostavil njegov življenjski optimizem: » Takšen kot je bil, bi nam bil dobrodošel tudi danes. Živimo v vse bolj dinamičnem, na videz tudi kaotičnem svetu, povezanem, soodvisnem, na trenutke tudi sovražnem, v katerem nas kot posameznike in kot člane narodne skupnosti ne zaznamuje le dogajanje na domačem dvorišču, ampak vse bolj neposredno in usodno tudi vse, kar se zgodi daleč od domačega praga. V takšnem svetu potrebujemo ljudi, ki so s svojo moralno močjo in premočrtnostjo lahko vodnik pri iskanju izhodov iz labirintov protislovij sodobnega sveta. Ne vemo, kako bi Vanek danes gledal na naše početje in na svet, ki nastaja pred našimi očmi – tudi z našim sodelovanjem. Zagotovo ne bi bil srečen, da človekovo dostojanstvo, človekove pravice in vladavina prava kot najtrdnejše vezivo človeške družbe, v katero je trdno verjel, izgubljajo mesto temeljnega družbenega vodila. Nastaja nek drug svet, v katerem Vaneku verjetno ne bi bilo udobno. Zagotovo pa bi se s svojo energijo pridružil mladim, ki vse bolj dvigujejo svoj glas za več pravičnosti, več spoštovanja človeka, dela in narave.«
V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor, ki s fundacijo uspešno sodeluje že od ustanovitve, kar je v svojem nagovoru poudaril tudi njegov vodja Franci Pivec, ter učenci Osnovne šole Tišina, dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Gimnazije Murska Sobota.
Ob zaključku 18. dneva spominov in tovarištva Naši zakladi ob 100. letnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja, ustanovitelja Vrta spominov in tovarištva in Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, pa sta slavnostni govornik Milan Kučan in Vanekov sin Marjan Šiftar, ki skrbno nadaljuje očetovo zgodbo, svečano zasadila spominsko lipo dr. Vaneka Šiftarja in njegovih bratov Jožeta in Franca.

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/05/prekmurski-jezik-med-knjizno-normo-in-narecjem/ Thu, 09 May 2019 07:35:10 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7764 […]]]> Ljubljana, 7. maja 2019 – Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Iniciativni odbor za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija so v našem glavnem mestu pripravili prekmurski večer. Ob nagovorih predsednika iniciativnega odbora in prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, podpredsednika SAZU prof. dr. Petra Štiha in direktorja ZRC SAZU prof. dr. Ota Lutharja in nastopu vokalne skupine Prekmurci s Tišine je bila osrednje pozornosti večera deležna  knjiga Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem dr. Marka Jesenška, rednega profesorja za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, člana SAZU ter enega najboljših poznavalcev in raziskovalcev prekmurskega jezika. Moderator razgovora, akademik  prof. dr.  Marko Snoj in avtor najnovejše znanstvene publikacije o prekmurskem jeziku sta v izjemno zanimivem dialogu pritegnila pozornost številnih prisotnih, med njimi je bilo veliko Prekmurcev, ki živijo v Ljubljani, pa tudi  predsednik DZ RS mag. Dejan Židan,  ustavna sodnica dr. Etelka Korpič Horvat, poslanec DZ RS Jožef Horvat,  ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir, raziskovalec, predavatelj in tudi odlični poznavalec prekmurskega jezika na Filozofski fakulteti  Univerze v Ljubljani  dr. Hotimir Tivadar,  predsednik Slovenskega protestantskega društva Matjaž Gruden,  župan MO Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, predsednik Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota mag. Marjan Farič in gledališki igralec Evgen Car.

Knjiga dr. Marka Jesenška Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem je izšla pri založbi Zora 129 v nakladi 300 izvodov s finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Že samo pregled naslovov vsebinskih poglavij, in sicer Vpliv biblijskih besedil na dvojnični razvoj slovenskega knjižnega jezika, Slovenščina v Prekmurju in Porabju – med knjižno normo in narečjem, Slovenski jezik v Porabju na Madžarskem, (Mali) katekizem – kranjski in prekmurski prvotisk, Prekmurski jezik v Temlinovem in Kardoševem prevodu Malega katekizma, Kardošev pomen za ohranitev prekmurskega jezika, Prekmurščina v prevodih svetopisemskih besedil, Manjšalnice v Marijikinem ogračku, Prekmurski jezik v Ivanocyjevi pridigi iz leta 1883, Kolarjev prevod Male biblije z-kejpami, Besedje slovenskih pesmi Avgusta Pavla, Asbothova pisma Pavlu, Pavlova Prekmurska slovenska slovnica med Janežič-Sketovo in Breznikovo normo ter Jezikovno delo Antona Vratuše  in Srečevanja z akademikom Antonom Vratušo, pokaže na izjemno bogato vsebino in zbudi bralčevo radovednost. V jubilejnem prekmurskem letu je to izjemno darilo Prekmurcem in znanstveno raziskovalno delo o prekmurskem jeziku, ki je lahko še kako zanimivo in poučno branje za slehernega Slovenca.

Pa še zanimiva misel iz spremne besede avtorja:

Zgodba o prekmurskem jeziku ni zaključena. Nadaljevala se bo, dokler bo obstajal slovenski jezik – danes je na veliki preizkušnji zaradi želje, da bi se svet spremenil v enovito celoto, žal, tudi jezikovno. Kranjski  in prekmurski jezik sta samostojno preživela več »globalnih« jezikov (latinščino, nemščino, madžarščino, kajkavščino, združena v novoslovenščino še nemščino, ilirščino, srbohrvaščino) in, prepričan sem, da bosta tudi angleščino. Kljub temu pa je danes žalostno spremljati jezikovno odpadništvo dela slovenstva, ki poveličuje anglizacijo in angleški jezik kot jezik znanosti in javnega sporazumevanja v različnih (skoraj vseh) govornih položajih (npr. v politiki, gospodarstvu, športu, oglaševanju); kot da je v slovenskem značaju nekaj samouničevalnega, kar je včasih nagovarjalo nemškutarje, ilirce, madžarone, jugoslovenarje, da so blodili po brezpotjih nemštva, madžarstva, ilirstva in jugoslovanstva in se samorazglašali za Neslovence; kot da nekaternikov, ki se  danes brezsramno odpovedujejo slovenskemu jeziku po že videnih vzorcih iz preteklosti, le da je tokrat več vredna angleščina, zgodba o poenotenju slovenskega jezika ni ničesar naučila (šolanje na lastnih ponavljajočih se napakah je najbolj boleče). Koliko časa bo še moralo preteči, da se bomo lahko poslovili od jezikovnih zablod sedanjih zagovornikov anglizacije, rekoč: »O mihi praeteritos inspientes si reserat annos«. Njihovo »kolonizirano slovenščino« in »pišmeuharstvo« do maternega jezika je že pred več kot tridesetimi leti obsodil prekmurski rojak akademik Franc Zadravec, Štefan Kuzmič pa jim že od leta 1754 dopoveduje »naj ne gucsijo jalnofzt«. Slovenski knjižni jezik in z njim prekmursko narečje bosta preživela tudi nasilje globalne angleščine. Slomšek je slovenski jezik imenoval za božji dar, »nam Slovencem izročen, ne zato, da bi ga zanemarjali, po nemarščini celo izgubili«, za katerega je potrebno skrbeti – enako velja tudi za »stari slovenski jezik« in današnjo prekmurščino: »Obvari me, liki jaboki vu ôki« (Ps 17,8).

Po vsej Evropi se 800 milijonov Evropejcev, ki živijo v 47 državah članicah Sveta Evrope, spodbuja k učenju več jezikov v katerikoli starosti, v šoli ali izven nje. Svet Evrope po celi Evropi spodbuja večjezičnost v prepričanju, da jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše celine. (Na evropski dan jezikov, 26. septembra 2018)

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Vabilo – 18. dan spominov in tovarištva, 10. maj 2019 http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/05/vabilo-18-dan-spominov-in-tovaristva-10-maj-2019/ Fri, 03 May 2019 09:34:08 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7760 Vabljeni na 18. dan spominov in tovarištva, ki bo 10. maja 2019, ob 17. uri na Petanjcih.

]]>