Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija https://www.dr-siftar-fundacija.org Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih Wed, 23 Sep 2020 05:18:16 +0000 sl-SI hourly 1 https://wordpress.org/?v=5.5.1 https://www.dr-siftar-fundacija.org/wp-content/uploads/2017/02/cropped-579998_316600125083015_1650069289_n-50x50.jpg Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija https://www.dr-siftar-fundacija.org 32 32 Predstavitev monografije Jožeka Horvata Muca: “Pušča – največje romsko naselje v Sloveniji” https://www.dr-siftar-fundacija.org/2020/09/predstavitev-monografije-jozeka-horvata-muca-pusca-najvecje-romsko-naselje-v-sloveniji/ Wed, 23 Sep 2020 05:17:39 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=8412 […]]]> Zveza Romov Slovenije, PIŠK M. Sobota in UŠF vas vabimo na predstavitev monografije Jožeka horvata Muca: “Pušča – največje romsko naselje v Sloveniji”,  ki bo v torek, 29. septembra ob 18.uri v PIŠK M. Sobota.
 
]]>
Vanekov večer s prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj in prof. dr. Petrom Novakom https://www.dr-siftar-fundacija.org/2020/09/vanekov-vecer-s-prof-dr-lucko-kajfez-bogataj-in-prof-dr-petrom-novakom-2/ https://www.dr-siftar-fundacija.org/2020/09/vanekov-vecer-s-prof-dr-lucko-kajfez-bogataj-in-prof-dr-petrom-novakom-2/#comments Tue, 15 Sep 2020 11:48:16 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=8405 […]]]> Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Zveza ekoloških gibanj vabita na Vanekov ekološki večer, ki bo v sredo, 23. septembra 2020, ob 18. uri, v veliki sejni sobi Mestne občine M. Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota. Gosta bosta vrhunska in mednarodno ugledna strokovnjaka prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Nobelova nagrajenka in prof. dr. Peter Novak.

Dogodek bo potekal v skladu z navodili NIJZ ( razkužilo, maske). Prosimo vas, da nam sporočite svojo prijavo za udeležbo na tem, vsekakor zanimivem in aktualnem razgovoru.

]]>
https://www.dr-siftar-fundacija.org/2020/09/vanekov-vecer-s-prof-dr-lucko-kajfez-bogataj-in-prof-dr-petrom-novakom-2/feed/ 1
Dnevi poezije in vina tretjič v Vrtu spominov in tovarištva https://www.dr-siftar-fundacija.org/2020/09/dnevi-poezije-in-vina-tretjic-v-vrtu-spominov-in-tovaristva/ Tue, 01 Sep 2020 05:23:16 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=8388 […]]]>  

Petanjci, 29. avgusta 2020 – Letos je bil to dogodek zaključnega dne Dnevov poezije in vina. Zvrstilo se jih je šestdeset, na njih pa je svoje pesniške stvaritve prebiralo 33 pesnikov. V Vrtu spominov in tovarištva so ljubitelje poezije razvajali italijanska pesnica Gala Ginevra Giorgi, iraški Evropejec Sammer Soyegh, slovensko pesniško ustvarjanje pa je predstavljal Ivo Stropnik, vsebinsko ga je povezovala Katja Šifkovič. Uvodoma sta jih pozdravila župan Občine Tišina Franc Horvat in podpredsednik uprave UŠF Marjan Šiftar, ki je med drugim poudaril, da so Dnevi poezije in vina najmnožičnejši kulturni dogodek posvečen poeziji v Sloveniji in se zahvalil organizatorju – založbi Beletrina za vztrajnost in priložnost, da je ena od prireditev festivala že tretjič v Vrtu spominov in tovarištva ter izrazil željo, da bi to, zdaj že tradicijo, nadaljevali spet v prihodnjem letu.

Umetniki so tudi letos naslovili odprto pismo Evropi in ob njem zapisali, da le-to ni glas vpijočega v Evropi, ampak je upanje, da bo nekoč vse dobro za vse. Letošnjega je napisala ena najbolj branih in priljubljenih madžarskih avtoric Krisztina Toth. V njem se med drugim sprašuje, ali nam tolikokrat omenjana beseda Evropa sploh še kaj pomeni. Ali ima ta beseda pomen, ali sploh pomislimo na kaj, ko jo izgovorimo petnajstkrat v dnevu, ali pa mora napočiti nova kataklizma, da se bo to zaporedje črk znova napolnilo s pomenom? »To sprašujem kot državljanka države, ki leži v bolnem srcu Evrope z zoženimi koronarnimi žilami, in je šele od leta 2004 članica EU. Takrat, tistega leta smo mi, Madžari, nenadoma doumeli, kaj nam pravzaprav pomeni beseda Evropa, a potem je njen pomen spet zbledel. Če se pojavi, se to večinoma zgodi ob finančni podpori Unije. Evropa je z zvezdami okrašena modra zastava, ki jo izobesimo ob določenih dogodkih. Je zemljepisni pojem, ni pa kulturno, zgodovinsko in duhovno polje. Če straši duh njenega izvornega pomena, se to ponavadi zgodi proti nečemu. Zakaj? Evropa je tedaj območje, ki ga je treba ohraniti pred barbarstvom, zasedbo, migranti. Ali pa je grozeča ideja, ki hoče izbrisati našo enkratnost in nacionalne karakteristike. Za božjo voljo, ali naj bi Evropa res pomenila to? Ali dejansko verjamemo, da tukaj bije srce sveta?« Pismo letošnjih dnevov poezije pa konča s pozivom: » Globoko vdihnimo pod svojimi maskami, takole, vsi hkrati. Nekaj je narobe z Evropo. Verjemite nam. Morda sodobne slikovne preiskave tega še ne pokažejo, toda sliši se. In pesem pokaže. Utihnimo, prisluhnimo! Berimo pesmi!

Obiskovalcem dogodka v Vrtu spominov in tovarištva so jih brali avtorji sami, kar daje Večerom poezije in vina poseben čar. Nekaj z dogodka bo ostalo tudi za domače branje , in sicer nabor pesmi Gaie Ginevra Giorgi.

V prijetnem okolju spominskih dreves pa je pesniško bogat in zanimiv večer popestrila še solistka Moira. Ob eni svojih najlepših pesmi posvečenih Muri je prvič javno predstavila še nekaj novih avtorskih besedil, ki bodo del njenega novega albuma. In ker je že sam naslov dogodka ob poeziji povezan še z vinom, se tradiciji tudi v Vrtu spominov in tovarištva niso izneverili. Predsednik uprave UŠF Ernest Ebenšpanger je zahvalo nastopajočim in obiskovalcem zaključil s povabilom na druženje ob kozarcu vin prekmurskih vinogradnikov in podpornikov dogodka.

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Dogodek zaključnega dne Dnevov poezije in vina – vabilo https://www.dr-siftar-fundacija.org/2020/08/dogodek-zakljucnega-dne-dnevov-poezije-in-vina-vabilo/ Sun, 23 Aug 2020 15:24:20 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=8383 […]]]> Spoštovani,
 
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je tudi letos partner Dnevov poezije in vina, ki bodo potekali od 26. do 29. avgusta na Ptuju in v številnih drugih krajih.
 
Dnevi poezije in vina so največji in najprepoznavnejši mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope, ki že več kot  dvajset let uspešno združuje pesniško besedo in promocijo najkakovostnejših slovenskih vin. Od leta 2014 so Dnevi poezije in vina član evropske pesniške platforme Versopolis, ki jo podpira program Ustvarjalna Evropa. Vsi festivalski dogodki vsako leto pritegnejo več kot 8.000 obiskovalcev.
 
S posebnim veseljem in zadovoljstvom Vas vabimo na dogodek zaključnega dne Dnevov poezije in vina, ki bo v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, v soboto, 29. avgusta ob 18.00 uri.
 
Pesniško branje treh uglednih gostov letošnjih Dnevov bo glasbeno obogatila prav tako prijateljica naše Ustanove, ugledna glasbenica Moira.
 
Priloženemu vabilu smo priložili tudi krajše predstavitve spoštovanih pesniških gostov: Gaiae G.Giogi, Ivo Stropnika in Sameerja Sayegha.
 
Spoštovani, veselimo se našega ponovnega druženja v  prijetnem okolju Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih,
 
Marjan Šiftar,
podpredsednik uprave Ustanove
 
P.S. : Prosimo vas, da bi nam sporočili svojo udeležbo, če je le mogoče, do 27. avgusta.
 
]]>
Svetovni dan spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni https://www.dr-siftar-fundacija.org/2020/07/svetovni-dan-spomina-na-romske-zrtve-genocida-v-drugi-svetovni-vojni/ Tue, 28 Jul 2020 07:34:35 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=8377 […]]]> Tudi letos  bomo ob Svetovnem dnevu spomina počastili spomin na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni 
 
V skladu z aktualnimi epidemološkimi usmeritvami prosimo vse, ki bi se udeležili spominske slovesnosti in/ali položitve venca k spominski plošči, da  to sporočijo Svetu romske skupnosti RS ali Ustanovi (marjan.siftar@gmail.com).
 

]]>
Na ogled umetnine ustvarjene na likovni koloniji VINO ART https://www.dr-siftar-fundacija.org/2020/06/na-ogled-umetnine-ustvarjene-na-likovni-koloniji-vino-art/ Mon, 29 Jun 2020 06:44:28 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=8356 […]]]> Petanjci, 25. junija 2020 – Po daljšem zatišju, ki mu je botroval korona virus, je bilo na Dan državnosti v Vrtu spominov in tovarištva znova živahno. Vodstvo Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija je praznični dan zapolnilo z dvema dogodkoma. V sodelovanju z društvom “VINO ART” iz občine Dobrovnik so v razstavnem prostoru odprli razstavo umetniških likovnih del, ki so nastala na lanskoletni že šestnajsti likovni koloniji VINO ART v Dobrovniku. Ob tej priložnosti sta zbrane nagovorila predsednik Uprave UŠF Ernest Ebenšpanger in umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal, ki je med drugim poudaril, da je bila umetnikom glavni navdih pokrajina kot jo čutijo, vidijo in o njej razmišljajo likovni umetniki Igor Banfi, Lucijan Bratuš, Endre Gonter, Herman Gvardjančič, Peter Hergold, Rado Jerič, Ferenc Kiraly, Zoran Ogrinc, Viktor Šesta in Klavdij Tutta.
Po otvoritvi razstave pa so v sodelovanju s krajevno organizacijo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tišina pospremili na 9. pohod po poteh NOB in osamosvojitve Slovenije od Petanjcev do Radencev številne pohodnike, ki jim tudi nekoliko slabše vreme ni predstavljalo ovire, da ne bi prazničnega dne preživeli ob obujanju spominov na za slovensko državo prelomne dogodke.

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Vrt spominov in tovarištva je ponovno odprt https://www.dr-siftar-fundacija.org/2020/05/vrt-spominov-in-tovaristva-je-ponovno-odprt/ https://www.dr-siftar-fundacija.org/2020/05/vrt-spominov-in-tovaristva-je-ponovno-odprt/#comments Thu, 07 May 2020 18:52:43 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=8346 Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je ponovno odprt – ob upoštevanju veljavnih usmeritev za gibanje/zadrževanje na javnih prostorih.

Uprava Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija

]]>
https://www.dr-siftar-fundacija.org/2020/05/vrt-spominov-in-tovaristva-je-ponovno-odprt/feed/ 1
Pušščajo sled od kulture do znanosti (Soboške novine) https://www.dr-siftar-fundacija.org/2020/04/vanekovo-stoletje-porabje-2/ Mon, 20 Apr 2020 06:37:12 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=8337

]]>
O prehojeni poti Ustanove, njeni dejavnosti, univerzi v Pomurju in epidemiji koronavirus COVID 19 https://www.dr-siftar-fundacija.org/2020/04/o-prehojeni-poti-ustanove-njeni-dejavnosti-univerzi-v-pomurju-in-epidemiji-koronavirus-covid-19/ Mon, 20 Apr 2020 06:22:37 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=8332 […]]]> RAZGOVOR PODPREDSEDNIKA UPRAVE MARJANA ŠIFTARJA ZA SOBOŠKE NOVINE

Ustanova je ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku prejela priznanje Mestne občine Murska sobota “za uspešno delo na področju kulture”. O tem so že v februarju poročali različni mediji, vest o tem smo objavili tudi na tej naši spletni strani. To priznanje je pa bilo tudi razlog za daljši razgovor s podpredsednikom uprave Ustanove za glasilo MOMS Soboške novine. Povzetek so objavili v aprilski številki, celotni razgovor pa objavljamo na naši spletni strani:

1. Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. ki uživa velik ugled, prejela priznanje MOMS za uspešno delo na področju kulture. Kako komentirate še to zunanje priznanje?

Vsekakor smo bili počaščeni. To je bilo priznanje vsem številnim sodelavcem in sodelavkam, ki soustvarjamo življenje Ustanove, njeno identiteto, njeno  podobo. Priznanje je bilo še  posebej  spodbudna potrditev, da je Ustanova prepoznana kot družbeno koristna in pomembna v osrčju Prekmurja, v MOMS, v MS, kjer sem preživel svojo mladost  in ostal sorodstveno, delovno in prijateljsko izjemno povezan.

Vsem nam, ki smo delovno povezani z Ustanovo pa je to priznanje še tudi posebej dragoceno, ker pomeni tudi v domačem, domicilnem okolju potrditev dejstva, ki ga lahko slišimo ob različnih priložnostih, da je Ustanova  po svoji celotni dejavnosti in rezultatih posebna, unikatna ustanova in, da izstopa med primerljivimi oz. skoraj nima primerjav. In drugič, ker smo ga prejeli tako rekoč na predvečer jubileja, ki ga bomo obeleževali prihodnje leto – 25. obletnice ustanovitve.

2. Pobudnik ustanovitve in njen dolgoletni  motor je bil VŠ  – z njim sta neločljivo povezana Ustanova, ki nosi ime po njem in Vrt na Petanjcih?  Se uresničujejo njegova pričakovanja, z ustanovnim aktom opredeljena vizija in vloga Ustanove?

Se, bi lahko rekli najkrajše. Zaslužni profesor mariborske univerze, desetletja dolgo in vsestransko delovno povezan tudi z Mursko Soboto  dr. Vanek Šiftar je desetletja sam z družino in ob podpori velikega prijatelja in sodelavca še iz predvojnih časov akad. dr. Antona Vratuše in širšega kroga prijateljev ter ob občasni pomoči drugih skrbel za nastajajoči Vrt spominov in tovarištva na družinski domačiji. Spodbujen s spletom okoliščin je dal sredi 90-tih let pobudo za ustanovitev fundacije, ki svojemu poslanstvu in viziji uspešno in aktivno v vseh pogledih sledi že od 5. julija 1996, ko je bila ustanovljena. Prvotnih ustanoviteljev je bilo enajst, poleg družine Šiftar takratna velika občina Murska Sobota in več drugih občin v regiji, Univerza v Mariboru, ZZB za vrednote NOB Slovenije, ZRC SAZU, Zavarovalnica Triglav, NLB, Radenska d. d., Mura d. d. Kasneje smo uspeli pritegniti v krog ustanoviteljev še nekaj občin v regiji, tako, da ima danes Ustanova tudi  na ta način nedvoumen regijski značaj in pomen, žal pa smo nekatere tudi izgubili ( NLB, Mura in Radenska d.d.,- po menjavi lastnikov).

 Svojo temeljno nalogo, opredeljeno z ustanovnim aktom, razumemo ustanovitelji, organi in sodelavci Ustanove resnično kot stalno, kontinuirano prioriteto. To je skrb za vzdrževanje, razvoj oz. stalno vsebinsko in simbolno bogatitev Vrta z novo spominsko drevnino (vsako leto je nekaj novih) in za kar najbolj odprto in njegovemu pomenu in sporočilom primerno življenje v njem. (Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih, ima, kot je znano, simbolne in dejanske korenine v dveh vrbah žalujkah, ki jih je mati  dr. Vaneka Šiftarja, zasadila ob sedanjem vhodu v Vrt takoj po koncu 2. svetovne vojne, v spomin na dva svoja sinova, ko se je že kmalu po koncu največje morije prejšnjega stoletja dokončno sprijaznila, da se ne bosta nikoli vrnila. Njej in Vrtu je pokojni T. Pavček posvetil posebno pesnitev, ki je pozdrav vsem obiskovalcem na vhodu v Vrt. Kot je pred leti ocenil dr. Aleksander Šiftar, tudi dolgoletni strokovni sodelavec (gospodar Vrta) sodi Vrt med najbogatejše rastlinske nasade  glede na število in kvaliteto drevnine v Sloveniji in tudi v sosednjih državah. Akademik in tudi velik prijatelj Ustanove dr. M. Kmecl pa je že pred leti dejal, da »kar je v Ljubljani Pot spominov in tovarištva je tu Vrt spominov in tovarištva«. Zaradi vseh kulturno-zgodovinskih okoliščin, namena in pomena je bil Vrt že leta 1968 razglašen in zavarovan z odlokom takratne občine Murska Sobota kot spominski park. Leta 1986 ga je ZRC SAZU prevzel v svojo moralno zaščito. Občina Tišina ga je leta 1996 razglasila za zgodovinski spomenik, ker ima »poslanstvo enkratnega spomenika«, kot je zapisal v istem obdobju prvi predsednik RS, Milan Kučan. Leta 1985 je bila izdana tudi prva samostojna publikacija o Vrtu. Ker je nekaj časa v obdobju protireformacije (1598) bival v pregnanstvu na Petanjcih svetovno znani astronom, astrolog in matematik Johannes Kepler (1571-1630) -v Vrtu je v spomin na bivanje Keplerja na Petanjcih spominska plošča – je Vrt spominov in tovarištva vključen v mednarodno kolesarsko pot » Povežimo nekoč skupni cerkveni prostor Puconci- Bad-Radkersburg«. Vrt spominov in tovarištva je postal (2004) tudi del Mreže botaničnih vrtov in arboretumov v Sloveniji, ki je na nivoju EU  vključena  v Konzorcij botaničnih vrtov EU.).

Z nič manjšo zavzetostjo pa uresničujemo tudi vse druge vidike, z aktom o ustanovitvi opredeljenega poslanstva Ustanove s ciljem ohranjanja naravne in kulturne dediščine, razvijanja in utrjevanja sožitja med narodi, še posebej s sosednjih regionalnih območij, s ciljem podpiranja znanstveno-raziskovalnega dela s številnih področij, ki so pokrajino ob Muri in tudi preko meja z vsemi specifikami oblikovali, zaznamovali in ji dali svojevrsten pečat. Poseben poudarek dajemo povezovanju preteklosti s sedanjostjo, prav tako ohranjanju vezi s prostorom izven sedanjih državnih meja, čezmejnemu sodelovanju s slovensko skupnostjo v sosednjih državah. Ustanova, v skladu s temi izhodišči, tako organizira  številne aktivnosti na kulturnem, izobraževalnem, znanstvenem področju, posebno pozornost namenja aktivnostim, ki so namenjene mladim, živahna je tudi naša  publicistična dejavnost. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija v svoji, že več kot dvajset letni, vsebinsko bogati in večplastni dejavnosti namenja še posebno pozornost ohranjanju kulturne dediščine in njenemu aktivnemu vključevanju v aktualne družbene in razvojne aktivnosti v lokalnem, regionalnem, nacionalnem in čez mejnem okviru.

3.  Iz vaših letnih poročil, ki jih tudi objavljate na svoji vsebinsko bogati spletni strani je sicer razvidna izjemno vsebinsko bogata, razvejana in kontinuirana vsakoletna aktivnost, pa vendar kaj bi še posebej izpostavili?

Res, že vrsto let objavljamo redno na spletni strani tudi obsežna letna poročila, ki jih sprejema uprava in potrjujejo ustanovitelji Ustanove.

Skrb za ohranitev, vzdrževanje in razvoj Vrta v »vsej svoji neokrnjeni substanci in simboliki« po načelih sonaravnega urejanja in v skladu z njegovim statusom zavarovanega kulturnega spomenika, ki naj bo odprt in živ prostor s prepoznavnim življenjem in integralni del lokalnega življenja in širšega, tudi čezmejnega sodelovanja, je kot že rečeno, naša temeljna naloga. Pri tem pa sledimo tudi še vedno aktualnemu vodilu s katerim je že pred več desetletji zavezal svojega prijatelja Vaneka Šiftarja naš rojak in pisatelj Miško Kranjec: «potrebujemo neko duhovno zbirališče, ki ne bo tečajniško in komisijsko, kamor bodo ljudje radi prihajali« (M. Kranjec v pismu prijatelju V. Šiftarju, januarja 1960). Ustanova zato namenja posebno pozornost različnim dejavnostim, ki ohranjajo Vrt kot izjemno memorialno krajino, kot prostor spominjanja in srečevanja z zgodovino na poseben, specifičen način. Tudi zato je  Vrt  dostopen vsem obiskovalcem, tako izletniškim kot prehodnim, posameznikom in organiziranim skupinam, podobno kot vsi javni kulturno-muzejski prostori.

Ustanova v stalnem vsebinskem prepletu s svojo poglavitno nalogo izvaja živahno dejavnost na številnih področjih v Vrtu in v sodelovanju z številnimi partnerji tudi na drugih lokacijah: organizira  ti. Vanekove  diskusijske večere (doslej skupaj nekaj deset), že tradicionalne literarne natečaje za osnovne in srednje šole v pomurski regiji (letos že 11.), učne delavnice in šole v naravi v Vrtu, razstave (v Vrtu je sedaj še vedno odprta razstava akad. slikarja I. Banfija), različna predavanja in druge prireditve, spominske slovesnosti in spominske pohode, predstavitve literarnih in drugih knjig. Posebno mesto imajo naše že tradicionalne majske prireditve v Vrtu (Jambori spominov in dobrega sosedstva in že nekaj let pod naslovom Naši zakladi; gosti so bili tudi iz drugih regij: iz Bele Krajine, Slovenske Istre in Posočja, Benečije in Rezije,Koroške, Porabja in Šarvarja, Avstrije-Radgonskega kota, Velikih Lašč-Raščice,..). Sami ali v sodelovanju z različnimi strokovnimi in znanstveno-raziskovalnimi ustanovami iz Slovenije in mednarodnega okolja smo doslej  organizirali  doslej tudi več kot 10 širših strokovnih in znanstvenih srečanj. (prvemu, novembra 1999 »Protestantizem-zatočišče izgnanih na Petanjce«-  so tako sledila še mnoga druga srečanja/okrogle mize ali simpoziji). Ustanova je sama ali z drugimi sozaložniki doslej izdala že skoraj 30 različnih zbornikov in drugih knjig ter publikacij – zadnji dve v 2019. letu ! Sodelujemo pri izvedbi mednarodnih Dnevov poezije in vina, v mednarodnem projektu “Kamnite solze”, organizirali smo številne posebne dogodke v Vrtu in drugje (obisk društva TIGR, obisk PPZ ob njihovi 75-letnici ustanovitve; obisk VP RF in zasaditev spominskega drevesa v spomin vojakom RA na Murski fronti, aprila 1045; obisk ZVVS in Zveze društev Sever in obeležitev Dneva suverenosti; obisk in delovno srečanje PČZ, dogodki ob 100. obletnici  priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom), gostovali v več krajih v domači regiji, Ljubljani, Mariboru, Dunaju, Celovcu, Gorici, Velenju, Sevnici, Izoli, Sombatelu.

4. V obrazložitvi predloga za priznanje MOMS je bilo posebej poudarjeno sodelovanje Ustanove z MOMS in različnimi organizacijami v MS, v  vaših poročilih pa lahko poleg tega razberemo, da je vaš krog partnerjev izjemno širok?

V vsem dosedanjem delovanju namenjamo posebno pozornost stalnemu sodelovanju z domicilno občino Tišino, MOMS in vsemi drugimi  ustanovitelji, ki se manifestira na zelo različne načine. Nič manjšo pozornost pa namenjamo sodelovanju z različnimi drugimi partnerji, drugimi lokalnimi skupnostmi, kulturnimi, znanstvenimi in raznimi civilno družbenimi organizacijami v regiji ter čez mejnemu sodelovanju, še posebej z organizacijami Slovencev v neposrednem sosedstvu. Še več, njihov krog se  v zadnjih letih širi in z mnogimi krepi, številne uspele akcije in projekti so rezultat prav tega, produktivnega sodelovanja in, moram ponovno poudariti, podpore ustanoviteljev in donatorjev v regiji in širšem slovenskem okolju, ki v skladu s celovito razumljeno družbeno odgovornostjo prepoznavajo v delovanju Ustanove, v njenih pobudah in akcijah širše družbeno koristne zadeve. Ustanova stalno ali projektno sodeluje s širokim krogom organizacij, ustanov in posameznikov. Med njimi so akademiki SAZU, ZRC in njegovi inštituti, Pravna fakulteta in druge fakultete Univerze v Mariboru, Panonski inštitut iz Avstrije, Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, Zveza romskih društev Slovenije, Kulturno društvo 7. člen iz Avstrije in Porabski Slovenci, Pokrajinski park Goričko, Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti, Pokrajinski muzej v Murski Soboti, Fundacija Staneta Rozmana-Staneta, Trstenjakova fundacija, Prekmursko društvo generala Maistra, osnovne in srednje šole v Pomurju. Ustanova ima tudi sklenjene posebne dogovore o trajnejšem in celovitem sodelovanju z Javnim zavodom Krajinski park Goričko, RRA Mura, OŠ Tišina, Biotehnično srednjo šolo v Rakičanu, Inštitutom za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, postala pa je tudi članica Mreže nevladnih organizacij za raziskovanje in znanost ZOTKS.

Ustanova je, kot rečeno, že od svojih začetkov vsestransko povezana z MOMS. Produktivno in konstruktivno je sodelovanje z njo, kot eno izmed ustanoviteljic, z njenimi organi in službami. Že sem omenil, da je že pred  formalno ustanovitvijo Ustanove  nekdanja skupščina občine M. Sobota razglasila Vrt na Petanjcih za zaščiten kulturni spomenik. Še posebej pa je treba poudariti, da je Ustanova številne svoje projekte, dogodke v vsem svojem dosedanjem delovanju in tudi v minulem letu izpeljala v MOMS, sama ali in predvsem skupaj s praktično vsemi najpomembnejšimi organizacijami v mestu in občini ali so te aktivno sodelovale v njih: od za občino in regijo pomembnih ustanov – PIŠK, Pomurski muzej, Zavod za šolstvo – OE MS, PAZU, ZVVS, Društvo Sever, Zvezo Romov Slovenije, Zavod za kulturo, turizem in šport, PGZ, OPZ, do ZZB, verskih skupnosti, šol in različnih podjetij, različnih glasbenih in drugih  kulturniških skupin in seveda tudi s samo MO. Številni so tudi posamezniki, ustvarjalci na  različnih področjih iz M. Sobote, ki so oz. sodelujejo v aktivnostih Ustanove ali so bili doslej aktivni udeleženci na številnih Vanekovih večerih in drugih razgovorih, predstavitvah različnih knjig ter različnih pomembnih slovesnostih, ki jih je Ustanova organizirala v M. Soboti. Še posebej naj omenimo dva že preminila Sobočanca, ki sta pustila neizbrisno sled v delovanju Ustanove, mag. F. Kuzmiča in  E. Ružiča.

5. Ob vaših bogatih in dolgoletnih  izkušnjah menite, da  so možnosti za še več  sodelovanja?

Nikakor se ni dobro samozadovoljno sprijaznjevati, da ni več možnosti za sodelovanje, nove vsebine in oblike sodelovanja, skupnega delovanja, skupne projekte, boljšo usklajevanje aktivnosti. V Ustanovi smo bili in smo za širitev in krepitev sodelovanja v vseh pogledih. Naša prizadevanja so usmerjena v ohranjanje odprtosti in na njem temelječega sodelovanja z vsemi in na vseh področjih delovanja Ustanove. S tem so motivirana naša prizadevanja, da bi ob sicer v zadnjem obdobju ponovno povečevanem  številu  individualnih in organiziranih skupin obiskovalcev Vrta še povečevali število z različnimi vidiki motiviranih obiskovalcev. To je izziv, priložnost ali, če hočete možnost za še večje sodelovanje, za turistične agencije in tice v regiji in širše, hotelske centre in vse druge, ki v Vrtu na Petanjcih prepoznavajo poseben in večstransko zanimiv gradnik ti. kulturnega turizma. Svojo odprtost za sodelovanje, za pobude in predloge pa tudi stalno poudarjamo v vseh svojih kontaktih z ustanovitelji, donatorji in organizacijami s katerimi se srečujemo ali tudi že sodelujemo in tudi s samoiniciativnim oz. aktivnim vključevanjem v za posamezno področje ali širše družbeno pomembne akcije. Različne take akcije (v zvezi z A. Pavlom, vpis prekmurščine v register nesnovne kulturne dediščine, posamezni knjižni projekti, podpora  kandidaturi občine Lendava za “EPK 2025”,  Evropske poti reformacije in drugo) so nam opora, da bomo v tem pogledu aktivni še naprej. Pa tudi, da se bomo še naprej zavzemali za večje za vse koristne skupne projekte v regiji in širše, vsaj na področju skrbi za kulturno dediščin in njegovo produktivno vključevanje v kulturni turizem in tudi za večjo usklajevanje aktivnosti – za vsaj večjo medsebojno informiranje in možno usklajevanje terminov – vseh, ki soustvarjamo kulturno podobo v soboškem in regionalnem okolju.

6. Sodelovanju  z mladimi  v MOMS in širše pa namenjate  še posebno pozornost?

Da, to je, kot sem omenil že uvodoma, ena izmed naših prioritetnih smeri delovanja od samega začetka, ki se manifestira od posebne pozornosti obiskom mladih v Vrtu na Petanjcih do odprtosti za vsakršne pobude šol za izvedbo učnih delavnic, ti. šol v naravi, delovnih ekskurzij. Prepričani smo namreč, da Vrt ponuja v tem pogledu zelo različne možnosti, je lahko zanimivo okolje za različne vidike izvajanja učnih programom in interesnih dejavnosti. Z nekaj šolami imamo sklenjene v tem pogledu tudi posebne sporazume o sodelovanju. Povezanost z mladimi, s šolami v regiji pa se že leta potrjuje tudi preko njihovega aktivnega sodelovanja na prireditvah Ustanove. Praktično ni pomembnejše prireditve, še zlasti mislim na najpomembnejše in tradicionalne, na kateri ne bi aktivno sodelovali učenci in dijaki posameznih šol iz regije. Seveda pa nikakor ne smemo mimo zdaj že tradicionalnega literarnega natečaja na posebej izbrane teme za osnovne in srednje šole, ki ga Ustanova organizira skupaj z Zavodom za šolstvo RS – OE M. Sobota. Letos že enajstič !

7. Kako vidite vlogo Ustanove ob vseh svojih izkušnjah na področju znanstveno raziskovalnem področju, kaj mislite o ideji za ustanovitev univerze v regiji?

Ustanova je tudi  na tem področju aktivna, kolikor in kakor je lahko. Ni raziskovalna organizacija oz. nima tudi tega formalnega statusa, kar ji sicer onemogoča, da bi se npr. lahko prijavljala na določene javne razpise. Je pa s tem pomembnim področjem povezana in zavezana že zaradi svojega ustanovitelja in ker ima svojo vlogo pri tem opredeljeno z ustanovnim aktom. Med ustanovitelji so tako ugledne znanstveno-raziskovalne organizacije – ZRC SAZU, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru – v organih in delovnih telesih Ustanove so bili in so številni ugledni akademiki (sedaj dr. Jesenšek in dr. Žekš), univerzitetni profesorji, znanstveniki iz ljubljanske in mariborske univerze, SAZU in različnih inštitutov. Med njimi imajo še posebno mesto tudi številni iz domačih, prekmurskih logov, ki so bili ali so aktivni sooblikovalci življenja Ustanove (prof. dr. Cvetka Hedžet Toth, prof. dr. Etelka Korpič Horvat, prof. dr. Darja Senčur Peček, zasl. pof. dr. Albina Nečak Lük, dr. Klaudija Sedar). Še posebno, nepogrešljivo vlogo od začetka do konca svojega življenja je imel akademik, dr. Anton Vratuša, sedaj častni član Ustanove. V zahvalo za vse kar je prispeval smo zasadili v Vrtu na Petanjcih “Vranovo vrbo” in “Vranov hrast”, njegov rojstni dan pa obeležujemo kot “Spominski dan Ustanove”.

Svojo povezanost s tem področjem pa dejavno uresničujemo z izborom tem in gosti za naše Vanekove večere, organizacijo različnih okroglih miz, tudi simpozijev in publicistično dejavnostjo. Lahko bi rekli, da  opravljamo vlogo pri popularizaciji znanosti, krepitvi zavesti o pomenu znanosti in raziskovalnega dela, predstavljanju rezultatov tega dela in vlogo povezovalca sodelovanja  s profesionalnimi in drugimi organizacijami na tem področju.

Pri tem moram posebej izpostaviti PAZU in ZRC SAZU. Slednji ni le eden od ustanoviteljev Ustanove ampak je bil tudi – enako sicer tudi Pravna fakulteta –  aktivni sonosilec številnih skupnih pomembnih in odmevnih projektov (več publikacij, strokovnih, znanstvenih simpozijev, od prvega  1999. leta naprej). To sodelovanje pa se prepričljivo potrjuje tudi z vzpostavitvijo Raziskovalne postaje ZRC za Prekmurje s sedežem v Vrtu na Petanjcih. Žal zaradi finančnih omejitev in nezadostne širše podpore, ki sta aktualna realnost  za znanstveno-raziskovalno področje v Sloveniji  ta ne dela s polno paro , s tako dinamiko kot bi mi vsi skupaj želeli. Dodati pa tudi moram, da je splahnela začetna podpora delovanju tega centra oz. ZRC v Prekmurju v lokalnem oz regionalnem okolju in se ne prepoznava potencialna  izjemno velika njegova vloga za razvoj regije. Pa je ZRC SAZU oz. njegova RP na Petanjcih ob  visokošolskih programih, ki se v omejenem obsegu izvajajo v  dislociranih oddelkih visokošolskih ustanov iz Maribora  in oddelku INV iz Ljubljane v Lendavi edini znanstveno-raziskovalni center z urejeno, lastno infrastrukturo, dobrim lokalnim zaledjem in izjemno močnim zaledjem v matici.

To sicer nikakor ne zmanjšuje velikega pomena ki ga ima tudi delovanje PAZU, ki je  pomemben povezovalec doktorjev znanosti, ki so po poreklu iz domačih, prekmurskih logov in spodbujevalec njihovega sodelovanja ter popularizacije njihovega dela. Nikakor pa tudi ni moč spregledovati prizadevanj in rezultatov Raziskovalno izobraževalnega središča, dvorec Rakičan.

Zanimiv pa je ob tem tudi podatek, da je naša regija po kriteriju števila doktorjev znanosti, ki so po poreklu iz regije na samem vrhu  med regijami v Sloveniji !

Vse to so vsekakor možni gradniki za premisleke kakšno vlogo in vpliv ima znanstveno-raziskovalna dejavnost na življenje in razvoj v naši regiji, kakšna je njuna povezanost z gospodarstvom, s strokovnimi in razvojnimi centri in jedri v občinah, gospodarstvu in javnem sektorju, je in kako prepoznavana potreba po sodelovanju in pritegovanju te dejavnosti in o podpori, pa tudi o utemeljenosti večjega medsebojnega sodelovanja med delujočimi centri in drugimi, ki kakor koli podpiramo znanstveno-raziskovalno dejavnost.

Ideja o ustanovitvi univerze v Prekmurju oz. naši regiji ni nova. Že večkrat se je o njej  razpravljalo pa se iz različnih razlogov dalje od tega  ni prišlo. Ni možen enoznačen odgovor ali je utemeljeno ponovno začeti razpravo o tem. Sam ne bi kar apriori izključeval  formiranja univerze v regiji.  Vendar kaže pri tem biti skrajno realen. Ali bi želeli imeti le formalno ustanovo s sicer zvenečo tablo ali pa z razvojem in potrebami okolja ustrezno strokovno profilirano ustanovo, z resno profesionalno svojo zasedbo, ustrezno umeščeno v slovenski visokošolski prostor  ter vpeto v mednarodne tokove. V vsakem primeru pa bi – ob upoštevanju npr. razvoja visokega šolstva in organizacije znanstveno-raziskovalne dejavnosti  v Kopru in Mariboru – bila utemeljena  večja tudi institucionalizirana oblika sodelovanja obstoječih centrov v regiji, utemeljena na soglasni, najširši podpori oblastnih in vseh drugih deležnikov v regiji, ki jim ni mar razvoj in blagostanje regije in ljudi ob Muri. To bi bilo koristno v vsakem primeru, lahko pa tudi  realen začetek nastajanja tudi univerzitetnega središča.

8. V minulem letu ste v Ustanovi obeleževali kar dve stoletnici?

Res je, minulo leto sta delovanje Ustanove  še posebej vsebinsko, organizacijsko, finančno in delovno intenzivno  zaznamovali dve stoletnici: priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in rojstva ustanovitelja Vrta in pobudnika ustanovitve Ustanove  Vaneka Šiftarja.

Ustanova  je aktivno sodelovala od samega začetka v organiziranih aktivnosti v MOMS in tudi širše v zvezi v zvezi z obeleževanjem 100-letnice….; od priprave programa že 2017. leta, sodelovanja v odboru za obeleževanje 100-letnice in aktivnega sodelovanja praktično v vseh aktivnostih odbora, do priprave in izvedbe tudi več pomembnih akcij v občini in regiji, kot je bila izid in premierna predstavitev monografije dr. Uroša Lipuščka Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference  v PIŠK v M. Soboti, izvedbe literarnega natečaja za šole in številnih drugih v Ljubljani, Lendavi, Gorici, Sevnici,.. Predstavitev omenjene monografije dr. Lipuščka, sicer tudi člana Programskega sveta Ustanove, je bila tudi v slovenskem prostoru odmevna kulturno-zgodovinska prireditev, ki je pomenila tudi dejanski začetek minulega, “Prekmurskega leta” v Sloveniji.

Leto smo tako začeli v znaku 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, zaključevali pa smo ga s kulturno-zgodovinsko in spominsko slovesnostjo ob 100. obletnici rojstva ustanovitelja Vrta in pobudnika ustanovitve Ustanove, na kateri smo prat tako predstavili še drugo knjižno delo v minulem letu – spominski in znanstveni zbornik “Vanekovo stoletje”, ki smo ga pripravili skupaj s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru in Inštitutom za narodnostna vprašanja iz Ljubljane. Z njim smo zaključili obeleževanje obeh stoletnic in tudi, po našem in tudi mnenju drugih, še eno uspešno leto delovanja naše Ustanove.

9. Vaši načrti, vpliv epidemije?

Minulo leto je bilo izjemno dinamično in uspešno. Potrjevali smo svojo vitalnost, živost, s svojo razvejano dejavnostjo smo sledili temeljnim usmeritvam in izhodiščem programa dela za 2019. leto: ohranjali smo kontinuiteto, nadaljevali z začetimi aktivnostmi in uresničevanjem nedokončanih nalog v 2018. letu; aktivno smo sodelovali v širših družbenih akcijah. Ustanova je z vso svojo dejavnostjo v preteklem letu utrjevala svojo javno prepoznavno identiteto in potrjevala  ugled  kot ene nesporno naj aktivnejših ustanov in sorodnih organizacij v Sloveniji. Vsekakor želimo in si bomo z vsem svojim delovanjem prizadevali ohranjati kontinuiteto delovanja v vsej njeni celovitosti. Že v začetku leta smo sprejeli konkreten program dela za letos s ciljem aktivnega ohranjanja  ustvarjenega in prepoznavnega   mesta v kulturnem in družbenem življenju ožjega lokalnega in širšega družbenega okolja.

Seveda pa je in bo še neznano kako bo vplivala tudi na našo dejavnost sedanja epidemija korona virusa covid -19 in njene posledice. Te so zaenkrat nepredvidljive v vseh pogledih. Kako, v kolikšni meri, na kašen način bo sedanja kriza vplivala so še predmet ugibanj, opozoril, želja. Tudi v Ustanovi smo se sicer lotili preigravanja različnih možnih scenarijev. Nam pa je pri vseh temeljno vodilo, da bi se moralo življenje Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih in v njem vsekakor nadaljevati kakor tudi delovanje Ustanove kakor bo le mogoče !

Ljubljana, april 2020

]]>
Ustanova in koronavirus Covid-19: Vrt spominov in tovarištva je zaprt https://www.dr-siftar-fundacija.org/2020/04/tudi-minulo-leto-je-bilo-vsebinsko-bogato-in-uspesno-2/ Sat, 11 Apr 2020 07:29:07 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=8313 […]]]> Dodatno obvestilo (7. maj 2020) – Vrt spominov in tovarištva je ponovno odprt.

————————-

Petanjci, 9. april 2020; Epidemija, njene že sedanje posledice in sprejete usmeritve in omejitve seveda vplivajo tudi na delovanje Ustanove. Uprava in sekretariat Programskega sveta Ustanove sta na dopisni seji v tem tednu celoviteje obravnavala situacijo. Sprejela sta informacijo o aktivnostih v mesecu marcu in ob  nepredvidljivosti razvoja epidemije in njenega trajanja tudi sklepe o aktivnosti v naslednjih mesecih:

  1. Dokler bo uradno trajala epidemija ne bomo organizirali nobenih dogodkov v Vrtu ali na drugih lokacijah.O skupnih akcijah z drugimi partnerji (Zveza Romov, ZZB- spominski pohod v juniju,…) se bomo dogovarjali na podlagi skupne presoje okoliščin po prenehanju uradne epidemije.
  2. V Vrtu bomo izvajali nujna vzdrževalna dela, ki jih bo izvajal pogodbeni sodelavec J. Kološa ob spoštovanju vseh zaščitnih in varnostnih ukrepov po predhodnem dogovoru s podpredsednikom uprave.
    Ti. “terenski dan”  bomo izvedli po dogovoru z zunanjo strokovno sodelavko, Tanjo Grmovšek, ko bo to mogoče.
  3. V času trajanja epidemije bo Vrt še naprej zaprt za obiske.
  4. Majska prireditev “Naši zakladi” – predvidena za 7. maj – se prestavlja za nedoločen čas; skupaj z društvom Dobrnič bomo presodili če in kdaj bi izvedli prireditev na podlagi že sicer dogovorjenega koncepta (v tem letu ali maja 2021 ?).
  5. V času trajanja epidemije ne bomo organizirali Vanekovih večerov; skupaj z  ZEG  bomo presodili kdaj bi oz. bomo pripravili za marec predvideni večer (gosta: prof. dr. Lučka Bogataj Kajfež in prof. dr. Peter Novak) – ali bo že mogoče junija ali kasneje.
  6. V  obdobju april-maj oz. v času trajanja epidemije bo sama uprava ali skupaj s sekretariatom PS:
    • pripravila zaprošeni prispevek za glasilo MOMS o Ustanovi;
    • še naprej aktivno sodelovala z občino Tišina v postopku pridobitve evropskih sredstev na podlagi dopolnjenega zahtevka za realizacijo pogodbe o sofinanciranju programa Trije parki;
    • ohranjala stike z ustanovitelji  – tudi zaradi pridobitve njihovih prispevkov;
    • skušala pridobivati donacije za delovanje Ustanove – bo kontaktirala prejemnike pisem-prošenj iz januarja;
    • sodelovala pri pripravah prireditev v spomin na A. Bohoriča, ki bodo v jeseni;
    • kontaktirala predstavnike založbe  Beletrina glede uresničevanja dogovorov o izdaji monografije “profesorja Urbana” in  (ne)izvedbi Dnevov poezije in vina v avgustu (uvodna pesniška delavnica bi naj bila 20. avgusta v Vrtu);
    • sodelovala pri pripravi dokončnega poročila Odbora za obeleževanje 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom;
    • pripravila poročilo o  letošnjem literarnem natečaju za OŠ in SŠ  v regiji (skupaj z vodstvom Zavoda za šolstvo RS- OE M. Sobota);
    • kontaktirala sorodnike E. Ružiča v zvezi z pobudo za izdajo njegovih spominov;
    • skupaj s članom uprave B. Žuncom pripravila plan aktivnosti za izdajo njegove, s programom dela Ustanove, predvidene monografije;
    • poslala  MIZŠ sprejete dokumente na zboru ustanoviteljev;
    • osvežila spletno stran Ustanove.

Uprava bo imela svojo naslednjo sejo po koncu epidemije oz. ko bo glede na okoliščine mogoče. Do takrat bo pa še naprej delovala preko dopisnih sej in elektronski poti.

Uprava Ustanove

]]>