1. Z njimi udejanjamo idejo, da Vrt spominov in tovarištva deluje tudi kot šola v naravi tudi z literarnim natečajem. Razpisujemo ga za nadarjene pomurske osnovno in srednješolce, in sicer pod skupnim naslovom »Ograček mladih talentov« oziroma Vranov ograček mladih talentov (idejo za natečaj je namreč podal akademik dr. Anton Vratuša – Vran, naš častni član, ki je bil z delovanjem Ustanove povezan od njene ustanovitve do kraja svojega življenja, 2017. leta).

Tako smo v šolskem letu 2009/10 objavili prvi razpis za literarni natečaj, ki ga zaključimo vsako leto v Tednu otroka v oktobru s slovesno podelitvijo priznanj najboljšim mladim ustvarjalcem in zahvalam njihovim mentorjem. Z zavedanjem, da sta vzgoja in izobraževanje neločljivo povezana z razvojem človeške družbe in na ta način odsev njenih vrednot, vplivov okolja in časa, vsako leto znova pristopamo k snovanju razpisa literarnega natečaja.

Za tematiko izbiramo pomembne dogodke iz preteklosti in aktualna ter ključna vprašanja sodobnega družbenega dogajanja. Že s prvim razpisom, v naslednjih pa smo le- to nadgrajevali, smo v središče ustvarjalnosti učencev in dijakov umestili tematiko, ki je v preteklosti oziroma sedanjosti zaznamovala ljudi in pokrajino ob reki Muri ter njene sosede, hkrati pa povezovala z dogajanjem v globalnem svetu. S tem se literarni natečaj navezuje na poslanstvo in dejavnost Ustanove ter Vrt spominov in tovarištva kot srčiko delovanja Ustanove.
Z literarnim natečajem je osnovno- in srednješolcem dana priložnost, da s podporo svojih mentorjev izrazijo lastno nadarjenost in ustvarjalnost na področju besednega snovanja. Mladi ustvarjalci imajo možnost, da izražajo osebni pogled na aktualna vprašanja sodobnega časa, jih kritično vrednotijo ter nakažejo rešitve. Z njim pa tudi spodbujamo njihovo jezikovno spretnost in krepimo jezikovno in sporočanjsko zmožnost.

2. Naslovi dosedanjih literarnih natečajev, s katerimi smo nadarjenim osmo in devetošolcem ter dijakom pomurskih srednjih šol zastavili izziv : Sprehajal sem se po Vrtu spominov in tovarištva, Moj sosed, Moj ogra(d)ček, Posadila je dve vrbi žalujki mati ob vhodu v domači vrt, Ali se bodo tudi v prihodnje mladi kot štorklje vračali domov?, Živeti trajnostni razvoj, Domovina je tam, kjer je dom, Nikoli več vojne, Stoletje slovenskega Prekmurja, Jaz, mladi Prekmurec; jaz, mladi Prlek, Mir- prihodnost sveta, Bosa pojdiva, dekle, obsorej, Jaz v objemu družabnih ali socialnih spletnih omrežij.

3. Na dosedanjih literarnih natečajih je sodelovalo skoraj 180 osnovnih in srednjih šol v regiji (nekatere na mnogih) s skupaj 370 pisnimi prispevki učenk/učencev in dijakinj/dijakov. Še posebej velja omeniti, da so bili med njimi tudi prispevki mladih iz Porabja ! O prvih šestih natečajih je Ustanova izdala že tudi poseben zbornik in v njem tudi objavila najboljše prispevke iz teh natečajev.

4. S temo Nekoga moraš imeti rad smo se poklonili partizanu, velikemu slovenskemu pesniku, prevajalcu, uredniku in akademiku Ivanu Minattiju ob letošnji 100 letnici njegovega rojstva (22. marec 1924, Slovenske Konjice). Tema, letošnjega natečaja je po našem prepričanju prav tako izjemno aktualna. Pesem Nekoga moraš imeti rad, ki je izšla v istoimenski zbirki leta 1963, je skoraj ponarodela.

Mladim ustvarjalcem je bila izhodišče za razmišljanje, kako oni doživljajo odtujenost sodobnega človeka, ki prav tako išče uteho v naravi; vabila jih je, da izpostavijo morebitno lastno izkušnjo in osebno doživljanje osamljenega in nezadovoljnega človeka ter iskanje izhoda ter rešitev iz situacije in, da ovrednotijo oziroma ocenijo, ali in kako lahko sodobni človek najde spodbude v naravi, ko se izgubljajo nekatere občečloveške vrednote, ki se sooblikujejo v odnosu do sočloveka.

In kot vsi dosedanji je tudi letošnji literarni natečaj učence in dijake hkrati spodbujal h kritičnemu razmišljanju o nujnosti dobrih medosebnih odnosov in ljubezni do sočloveka, domovine, sveta in nenazadnje narave, saj nekoga moraš imeti rad – in o vprašanju: ali bodo zavist, egoizem, pohlep izpodrinili dobrosrčnost, prijateljstvo, ljubezen? Ker živimo v času, ki je poleg pozitivnih izkušenj in izzivov poln nesmislov in negotovosti tako na osebni kot občečloveški ravni. V ospredju je pehanje za prestiž, potrošništvo, upada upanje, da bo prevladalo v svetu dobro, širijo se vojne, narava vzpostavlja ravnovesje zaradi številnih zablod, priča smo drastičnim podnebnim spremembam. Ljudje postajajo medsebojno odtujeni, hkrati pa osamljeni in se izgubljajo v virtualni resničnosti.

Avtorjem desetih najboljših besedil (šestim iz osnovnih in štirim iz srednjih šol) in njihovim mentorjem bodo priznanja in zahvale podeljena na svečanosti v Vrtu spominov in tovarištva, 3. oktobra 2024.

Irena Kumer
Marjan Šiftar
Petanjci, september 2024

Vir: https://www.pomurec.com/vsebina/81735/FOTO__V_Murski_Soboti_potekal_84__Vanekov_vecer

vljudno vabljeni na 84. Vanekov večer, ki bo v četrtek, 19. septembra ob 18. uri v PIŠK v M. Soboti. Naša gostja bo
Vlasta Nussdorfer. 

Veselimo se vaše udeležbe in ponovnega druženja.

Na letošnji prevajalski delavnici v Vrtu na Petanjcih so sodelovali letošnji ugledni pesniški gosti iz Južne Koreje – južnokorejski poeziji je bila na letošnjem festivalu posvečena posebna pozornost– Kim Kyung Ju, Kim Yideum in Choi Young-MI ter slovenska pesnika Gregor Podlogar in Tone Škrjanec ter pesnica in prevajalka Natalija Milovanovič.

Uvod v izjemno zanimiv pesniški dogodek, ki ga je odlično povezovala umetniška vodja festivala Kristina Kočan je predstavljala otvoritev likovne razstave del udeležencev mednarodne likovne kolonije Vino Art 2023. Strokovni sodelavec Ustanove za galerijsko področje mag. Franc Obal je na kratko spomnil na že dolgo zgodovino te likovne kolonije v Prekmurju oz. v Dobrovniku, ki jo organizirata zakonca Seršen in tudi na že večletno sodelovanje med Ustanovo in likovno kolonijo Vino Art ter tudi izčrpno in strokovno poglobljeno predstavil dela na razstavi in njihove avtorje iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske (slikarji Igor Banfi, Nikolaj Beer,  Matjaž Duh, Herman Gvardjančič, Endre Göntér, Cvetka Hojnik, Gregor Pratneker,  Darko Slavec,  Klavdij Tutta, kipar Ferenc Király, iz Hrvaške slikarja Zdravko Milić in Željko Mucko, iz Madžarske  slikar Csuta György).

Iz pozdravnega, vsebinsko navdihujočega nagovora predsednika Programskega sveta Ustanove, akademika, dr. Marka Jesenška pred začetkom pesniške delavnice pa povzemamo: »Naš Vrt je danes v korejskih verzih in s pridihom žlahtnega, Slovenci se radi pohvalimo, da najboljšega vina na svetu, bomo z veliko žlico uživali izrazno moč pesniškega jezika, ki zaradi posebne lepote vzbuja največje občudovanje.

UŠF in Vrt sta seveda tudi prepoznavno središče literarnega dogajanja v Prekmurju –  sta pomembna nosilca pozitivnega regionalizma v državi, hkrati pa odprta za preseganje meja in pripravljena ter usposobljena za sodelovanje z najboljšimi mednarodnimi dogajanji, priznanimi tujimi strokovnjaki, uglednimi gospodarstveniki, intelektualci in umetniki. Prav umetnost, literatura in pesniška beseda so bili položeni v zibel UŠF-ja in Vrta. Ustanovitelj Vanek Šiftar je v Vrtu »pobiral orumenele liste« in jih povezal v šopek slovenske poezije, v Vrtu in na Vanekovih večerih so se dobro počutili znani slovenski mojstri besede  Miško Kranjec,  Ciril Zlobec, Evald Flisar, Tone Partljič, Ernest Ružič, Dušan Šarotar, v Vrtu rastejo drevesa v spomin na našega Kajuha, ki nam je spisal himno Bosa pojdiva, dekle, obsorej,  Tone Pavček na slovenskega pesnika in generala Rudolfa Maistra, na intimističnega pesnika Minattija, ki se mu je UŠF ob letošnji stoletnici rojstva poklonil z literarnim natečajem…; vrsta vseh pesnikov, ki je povezana z UŠF-jem in Vrtom, je predolga, da bi jo lahko v celoti predstavil, jo pa že pet let pomembno dopolnjuje tudi pesniki  iz Španije, Iraka, Nemčije, Češke, letos se jim pridružujejo tudi iz Južne Koreje.  

Dnevi poezije in vina na Petanjcih na široko odpirajo vrata pesnikom iz vsega sveta – v Vrtu presegamo jezikovno uniformiranost in globalistično angliziranje, zato pa odpiramo razpravo o literarnem ustvarjanju, katerega izrazna oblika je pesem v vseh jezikih, zavedajoč se, da so veliki pesniki postali neprekosljiv prav v materinščini.  Kultura in umetnost sta nad vsem, zato pa potrebujemo umetnike in prevajalce – prve, da nam pokažejo smisel življenja,  druge, da nam ga približajo v materinščini; izražati in podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega je čarobni napoj našega (so)bivanja, izredna lepota, ki nas hrani v tuzemskem življenju. V našem Vrtu je zato doma stara latinska modrost: Ad beate vivendum nihil opus est  fortunis. Spoštovani korejski gostje, dragi udeleženci današnjega dogodka v Vrtu spominov in tovarištva, v imenu UŠF-ja vam želim lep večer, veliko s čustvi dojetega pesniškega vznemirjenja in z njim povezane notranje ubranosti. Nikar pa ne pozabite tudi na družabnost, ki je v Vrtu vedno takoj »tu nekje zraven«. Ne pozabite, slovensko vino je najboljše! Tone Pavček vas je na vhodu v Vrt povabil v »zelenilo dobrih dreves«, ki vas bo prepričalo, da smo na tem svetu zato, ker smo sonce in  s sveta odganjamo sence!«

Dobro obiskano odlično mednarodno kulturno prireditev pa sta še dodatno in posebej izjemno obogatili sopranistka Danijela Kuhar Kalamar in pianistka Anja Kučan s posebej izbranim glasbenim programom (M. Sepe, B. Ipavec, G. Torelli, G.F. Händel, F. S. Vilhar).

Prijetno, vsebinsko bogato in navdihujoče doživljanje južnokorejske in slovenske poezije in izbrane glasbe pa je zaključila degustacija izbranih vin prijateljev Ustanove (vinske kleti Marof, Anina klet, občina Velika klet – vinograd Miška Kranjca in Radgonske gorice).

Marjan Šiftar

Avtor fotografij: Aleš Cipot

Ustanova organizira tudi številne aktivnosti na kulturnem, izobraževalnem, znanstvenem področju, posebno pozornost namenja aktivnostim, ki so namenjene mladim, živahna je tudi njena publicistična dejavnost.

Posebno mesto v njeni dejavnosti imajo tradicionalne prireditve v začetku maja, vsako leto od 2001. leta naprej. Že vsa leta jih praviloma organizirajo prvi petek v maju v spomin na zmago nad nacifašizmom in na osvoboditev Ljubljane in na druge svetovno pomembne dogodke, ki se jih spominjamo vsako leto 9. maja. Vsebinski, tematski sklopi in sporočila teh prireditev so skrbno izbirani in so vedno povezani z različnimi zgodovinskimi in simbolnimi vidiki vrednot in poslanstva Vrta. Naslov teh prireditev je bil od 2010. leta dalje »Jambori spominov in dobrega sosedstva«. S prireditvami pod tem skupnim imenom je Ustanova krepila tudi svojo povezovalno vlogo v slovenskem nacionalnem prostoru in dajala svoj prispevek k utrjevanju pomena dobrega sosedstva v državnem in vseh drugih pogledih. V 2014. letu so organi Ustanove sprejeli pobudo častnega člana Ustanove, akademika dr. Antona Vratuše za novi ciklus majskih prireditev pod skupnim naslovom “Naši zakladi”, ki bi pomenil pomembno vsebinsko nadgradnjo dosedanjih prireditev ter utrjeval spominsko in humanistično sporočilo in poslanstvo Vrta na Petanjcih. Na vseh dosedanjih prireditvah so sodelovali številni ugledni gosti, predsednika držav (dr. Türk, Kučan) v minulem letu predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar, številni akademiki in ugledni kulturni ustvarjalci iz domovine in zamejstva, od Porabja do Rezije, Benečije in Koroške, od domačih, pomurskih logov, Bele krajine, slovenske Istre, Posočja do Ljubljane, Maribora, od občin Semič, Piran, Kobarid, Prevalje, do Velikih Lašč, Nove Gorice.

Letošnja prireditev, 8. maja je bila posvečena I. Minattiju ob 100. letnici njegovega rojstva.

Pomenila je poklon njegovemu življenju, partizanskemu uporništvu in njegovi nesmrtni poeziji in izjemni vlogi in pomenu poezije in kulture nasploh za ohranitev in identiteto slovenskega naroda, še kako tudi v času, ko smo bili obsojeni na izginutje. Njegovo življenje in delo je tematski okvir tudi letošnjega že tradicionalnega vsakoletnega literarnega natečaja Ustanove za osnovne in srednje šole v Pomurju. Naslovili so ga z večpomensko in izjemno popularno pesnitvijo Ivana Minattija: »Nekoga moraš imeti rad…«.
Številne obiskovalce je uvodoma pozdravil moški pevski zbor Slava Klavora, s himno Vrta spominov in tovarištva, Kajuhovo »Bosa pojdiva, dekle obsorej…«. PZ Slava Klavora in Ustanova že dolgo sodelujeta, njuno povezanost je pred leti potrdila in še dodatno utrdila tudi zasaditev spominskega drevesa v spomin na narodno herojinjo Slavo Klavora ( ki je bila ilegalno na sestanku aktivistov OF na takratni domačiji Šiftarjevih, julija 1941. leta). Uvodnemu pozdravu predsednika uprave Ustanove Marjana Šiftarju, ki je še posebej izpostavil razloge za odločitev Ustanove, da se v tem letu tudi Ustanova posebej pokloni spominu na Ivana Minattija je prisotne pozdravil tudi župan domicilne občine Tišina Franc Horvat. Posebej se je zahvalil Ustanovi za skrb za Vrt spominov in tovarištva, da ta še naprej izpričuje svoje temeljno sporočilo »žrtvam fašizma in nacizma v spomin, živim v opomin«. Posebni gosti na prireditvi pa so bili župan občine Slovenske Konjice Darko Ratajc s sodelavkama. Občina Slovenske Konjice je letošnjo leto razglasila za »Minattijevo leto« (I. Minatti je bil rojen v Slovenskih Konjicah). Župan Ratajc je izrazil ponos na pesnikovo zapuščino, spomnil, da je bil tudi častni občan njihove občine in tudi na kratko predstavil kako se v tem letu na različne načine spominjajo velikega pesnika, prevajalca, akademika in partizana.
Častni gost in osrednji govorec pa je bil pesnik, pisatelj, režiser, scenarist Dušan Šarotar, uveljavljen in cenjen v svojem domačem, prekmurskem okolju in slovenskem ter mednarodnem okolju. V svojem govoru, ki je bilo poglobljeno premišljanje se je prepletal pogled na Minattijevo trajno zapuščino v slovenski literaturi 20. stoletja in poglobljen premislek o pesništvu, intimnih vzgibih, ki motivirajo ustvarjalnost pesnikov in o nepogrešljivi vlogi pesništva tudi danes.

Prireditev so obogatili z izbranim literarno-glasbenim recitalom dijaki in dijakinje Gimnazije F. Miklošiča iz Ljutomera. Z izbranim programom pa jo je zaključil MPZ Slava Klavora.

Vsaka majska prireditev se je doslej zaključila tudi s slavnostno zasaditvijo spominskih dreves. Z zasaditvijo spominske jablane v čast in spomin Ivana Minattija, ki sta jo zasadila slavnostni govornik pisatelj Dušan Šarotar in župan občine Slovenske Konjice Darko Ratajc pa je bil tudi obogaten spominski oz. kulturno-zgodovinski pomen Vrta spominov in tovarištva – tudi sicer zaščitenega kulturnega spomenika – in v tem okviru še posebej tudi pomen kulture v slovenskem partizanskem gibanju in NOB.

Marjan Šiftar

Avtor fotografij: Aleš Cipot

Vir: https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/dnevi-poezije-in-vina-v-znamenju-juznokorejske-literature-1300918

Vir: https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-zven-poezije-barve-umetnosti-v-vrtu-spominov-tovaristva/250587