Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija http://www.dr-siftar-fundacija.org Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih Wed, 13 Feb 2019 21:11:36 +0000 sl-SI hourly 1 https://wordpress.org/?v=5.0.3 http://www.dr-siftar-fundacija.org/wp-content/uploads/2017/02/cropped-579998_316600125083015_1650069289_n-50x50.jpg Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija http://www.dr-siftar-fundacija.org 32 32 Spominski dan ustanove v spomin na častnega člana, akademika dr. Antona Vratušo http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/02/spominski-dan-ustanove-v-spomin-na-castnega-clana-akademika-dr-antona-vratuso/ Wed, 13 Feb 2019 21:11:36 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7594 […]]]> Vabljeni na Spominski dan ustanove v spomin na častnega člana, akademika dr. Antona Vratušo, ki bo v ponedeljek, 18. februarja 2019, ob 17. uri v Pomurskem muzeju, Trubarjev drevored 4, Murska Sobota.

Ćastna gostja bo prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth s predavanjem na temo »SOLIDARNOST KOT PRAVIČNOST«.

Slovesnost bodo s krajšim kulturnim programom obogatili učenci OŠ Grad.

 

]]>
Pošljite nam svoj spomin na Prekmurje http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/01/posljite-nam-svoj-spomin-na-prekmurje/ Tue, 29 Jan 2019 07:32:27 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7591 […]]]> Imate tudi vi doma knjigo, napisano v stari prekmurščini? Poglejte, kaj vse je na vaših knjižnih policah! Kaj skrivajo vaša podstrešja?

Še hranite staro prekmursko časopisje, dokumente ali zanimive družinske fotografije, na katerih so vidne prekmurske vasi, prekmurska pokrajina in podobno?

Tovrstno gradivo je redko, morda ne finančno dragoceno, je pa pomemben del prekmurske kulturne zapuščine.

Če imate doma staro knjigo, časopis ali fotografijo, morda staro, zanimivo pismo, pesem, potem vas vabimo, da fotografirajte naslovnico ali prvo stran, tako, da bo besedilo čim bolj vidno. Veseli bomo tudi kakšnih podrobnosti, predvsem pa opisa, kaj veste o izbranem gradivu.

Fotografije in zapise nam pošljite na naslov: prekmurje@rtvslo.si

Naj obenem spomnimo, da je RTV Slovenija ob priložnosti obletnice odprla poseben portal o Prekmurju:
https://www.rtvslo.si/prekmurje

Vabimo vas k ogledu in sodelovanju.

]]>
Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/01/prekmurje-v-vrtincu-pariske-mirovne-konference-1919/ Mon, 21 Jan 2019 16:52:46 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7565 […]]]> Murska Sobota, 18. januarja 2019 – Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v PREKMURSKEM LETU , ko obeležujemo 100. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, izdala novo knjigo, monografijo dr. Uroša Lipuščka PREKMURJE V VRTINCU PARIŠKE MIROVNE KONFERENCE 1919, v kateri razčlenjuje vlogo ZDA in kartografa Douglasa W. Johansona pri določanju slovenskih (prekmurskih) mej. Svečana in izjemno dobro obiskana predstavitev knjige, ki jo je v soboški pokrajinski in študijski knjižnici fundacija pripravila skupaj z iniciativnim odborom za obeleževanje 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je bila prva iz niza dogodkov opredeljeni h v programu aktivnosti v prazničnem letu. Nekateri dogodki povezani s praznovanjem so se sicer že zvrstili v zadnjih mesecih minulega leta, praznovanje pa bo doseglo vrhunec z osrednjo državno proslavo avgusta v Beltincih. Zaključno dogajanje se bo prevesilo v začetek prihodnjega leta in bo povezano z izidom monografije z majskega mednarodnega simpozija Mi vsi živeti ščemo, ki jo bo izdala organizatorica simpozija – Slovenska akademija znanosti in umetnosti .

Predstavitev monografije PREKMURJE V VRTINCU PARIŠKE MIROVNE KONFERENCE 1919, je imela še posebni simbolni pomen. Točno pred sto leti, 18. januarja 1919, se je namreč začela pariška mirovna konferenca, na kateri so odločali in odločili o usodi Prekmurja. Zbrane v naši osrednji knjižnici, med gosti so bili tudi mag. Dejan Židan, predsednik državnega zbora RS, Jožef Horvat, poslanec in predlagatelj praznika – dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, dr. Etelka Korpič Horvat, ustavna sodnica, akademik dr. Peter Štih, podpredsednik SAZU, mag. Geza Erniša, častni škof Slovenske evangeličanske cerkve, dr. Aleksander Jevšek, župan MO Murska Sobota in številni drugi župani prekmurskih občin, je najprej nagovoril Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije in predsednik iniciativnega odbora za praznovanje jubileja. Na kratko je predstavil že lani spomladi pripravljen in s strani Sveta pomurske regije potrjen program praznovanja. Širše je povzel tudi vse pomembne vidike praznovanja jubileja in posebej poudaril multikulturnost Prekmurja, ki to svojo značilnost ohranja vse do danes in to v temu nenaklonjenem svetu polnem nacionalizmov in sovražnosti. Prekmurje je dokaz, kako je možno na tako majhnem območju ohranjati strpno, skupno in produktivno življenje.

Pogovor z avtorjem monografije, novinarjem, publicistom, zgodovinarjem, sedaj honorarnim dopisnikom Radia Slovenija iz Pekinga in članom programskega sveta UŠF dr. Urošem Lipuščkom, avtorjem odličnega literarno – zgodovinskega spremnega eseja Pesniki, vojaki in kartografi, pisateljem in kulturno osebnostjo Pomurja 2018 Dušanom Šarotarjem in urednico dr. Klavdijo Sedar, je vodil podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Marjan Šiftar. Avtor monografije dr. Uroš Lipušček je širše predstavil svojo študijo o izjemno zapletenih mednarodnih in diplomatskih odnosih že med prvo svetovno vojno ter diplomatskem zakulisnem in tajnem dogovarjanju o povojni usodi posameznih narodov, držav v Evropi in širše. Podrobneje je razčlenil priprave na pariško mirovno konferenco in njeno diplomatsko zakulisje ter dramatično odločanje na njej o usodi Slovencev in slovenskih dežel razpadle Avstro – ogrske monarhije. V študiji in tudi na predstavitvi je na podlagi dostopnih arhivov v ZDA in drugih virov podrobneje osvetlil vse bistvene elemente in zaplete pri odločanju o usodi Prekmurja ter odločujočo vlogo ZDA z njenim predsednikom Wilsonom na čelu in vlogo njegovega svetovalca, profesorja in kartografa D. W. Johnsona, za katerega je leta 1935 dr. Matija Slavič, tudi sam izjemno pomemben član jugoslovanske delegacije na konferenci glede odločanja o Prekmurju, zapisal, da bi mu morali v zahvalo postaviti spomenik v Prekmurju.

Najnovejša monografija dr. Uroša Lipuščka je le nadaljevanje dolgoletnega raziskovalnega proučevanja slovenske in mednarodne polpretekle zgodovine, še posebej obdobja prve svetovne vojne. Knjigo je grafično oblikoval in tehnično uredil arhitekt Tomaž Ebenšpanger, predavatelj na Oddelku za arhitekturo, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerze v Mariboru, natisnila pa tiskarna Januš iz Ljubljane.

Prireditev sta s posebnim izborom prekmurskih pesmi obogatila Marko banda in Tjaša Šimonka ter pred premierna predstavitev odlomkov iz dokumentarnega filma Štefana Celca Za Prekmurje gre, ki ga je posnel v sodelovanju z RTV Slovenija. Vsebinsko bogat dogodek sta strnila namestnik direktorice PIŠK Janez Horvat s predstavitvijo programa knjižnice v prazničnem letu ter predsednik uprave UŠF Ernest Ebenšpanger z zahvalo številnemu občinstvu.

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org]

]]>
Vabilo k sodelovanju na literarnem natečaju http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/01/prekmurje-v-vrtincu-pariske-mirovne-konference-1919-2/ Mon, 21 Jan 2019 15:13:02 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7582 […]]]> V šolskem letu 2018/19 razpisujemo 10. jubilejni literarni natečaj z naslovom »Jaz, mladi Prekmurec; jaz, mladi Prlek – danes in tukaj«.

K sodelovanju vabimo nadarjene učence 8. in 9. razreda osnovne šole in dijake vseh programov srednje šole.

Leto 1919 velja za zgodovinsko prelomnico, še posebej za prekmurske Slovence. Po koncu I. svetovne vojne in razpadu avstro-ogrske monarhije so velike sile v dvorcu Trianon blizu Pariza risale meje novih držav. Mejo med novonastalo državo SHS in državo Madžarsko so začrtali na razvodju Mure in Rabe. Prekmurje je bilo priključeno k matični državi, takratni skupni državi SHS, tako letos praznujemo 100-letnico tega zgodovinskega dogodka.

Z literarnim natečajem »Stoletje slovenskega Prekmurja« smo v šolskem letu 2017/18 z razmišljanji mladih o pomenu tega zgodovinskega dejanja že obeležili ta jubilej, letos želimo narediti korak naprej. Dogodek ni bil pomemben samo za prebivalce na levem bregu reke Mure, ampak tudi desnem. Pri uresničevanju le-tega so imeli namreč pomembno vlogo ljudje in dogodki, ki so se v preteklosti zvrstili na desnem bregu reke Mure.

V zgodovinskem dogodku so svoj navdih in energijo črpale mnoge generacije Prekmurcev in Prekmurk ter Prlekov in Prlekinj. V njem se je oplajala svobodomiselnost in ustvarjalnost mnogih mladih in naprednih na vseh področjih življenja, še posebej na kulturnem in družbenem področju v času pred 2. svetovno vojno. Dogodek je vplival na zavest, miselnost in ravnanje ljudi po vojni. Zgodovinski dogodek pa ni pomemben samo za preteklost, ampak tudi za sedanjost in prihodnost pokrajine ob Muri in ljudi, tudi in predvsem mladih. Bil je eden izmed ključnih, ki je pripeljal do tega, da danes živimo in ustvarjamo v skupni svobodni in demokratični domovini.

S tokratno tematiko želimo mlade še posebej vzpodbuditi, da razmišljajo o naslednjih vprašanjih:
Kaj pomeni biti mladi Prekmurec/mlada Prekmurka;mladi Prlek/mlada Prlekinja danes? Kaj danes spodbuja mlade na levem in desnem bregu Mure pri oblikovanju njihovih vrednot in dejanj? Ali prepoznavajo vrednost združitve kot enega izmed ključnih dogodkov, ki je vplival na življenje in razvoj ljudi na obeh bregovih reke Mure? Katere prekmurske in prleške osebnosti so jim pri tem v navdih in zakaj? Kako lahko oni soustvarjajo podobo in prispevajo k prepoznavnosti ter razvoju današnjega Prekmurja in Prlekije? Kaj bi sporočili javnim osebnostim, ki danes sooblikujejo usodo Prekmurja in Prlekije?

Osnovnošolce in srednješolce vabimo k pisanju različnih besedilnih vrst, v ospredju pa naj bodo razlagalni spis oziroma razpravljalni esej, kratka zgodba. Pri ustvarjalnem pisanju naj avtorji upoštevajo žanrska določila posamezne besedilne vrste.

Rok za izvedbo natečaja: 23. marec 2019.

Razpis (PDF)
Prijavnica (PDF) 

]]>
Predstavitev monografije dr. Uroša Lipuščka Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 http://www.dr-siftar-fundacija.org/2019/01/predstavitev-monografije-dr-urosa-lipuscka-prekmurje-v-vrtincu-pariske-mirovne-konference-1919/ Fri, 11 Jan 2019 06:47:46 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7556 […]]]> Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Iniciativni odbor za obeleževanje 100-letnice vas vabita na prvo prireditev v tem okviru, na predstavitev monografije dr. Uroša Lipuščka PREKMURJE V VRTINCU PARIŠKE MIROVNE KONFERENCE 1919 – vloga ZDA in majorja D. Johnsona pri določanju meje. Predstavitev bo, ne slučajno, 18. januarja v PIŠK M. Sobota ob 18.00 uri  (ob 100-letnici začetka Pariške mirovne konference,ki se je začela 18. januarja 1919) .

]]>
Za nami še eno programsko uspešno leto http://www.dr-siftar-fundacija.org/2018/12/za-nami-se-eno-programsko-uspesno-leto/ Mon, 17 Dec 2018 19:31:10 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7539 […]]]> Petanjci, 14. decembra 2018 – V Vrtu spominov in tovarištva smo z zadovoljstvom zaključili še eno uspešno programsko leto Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. Bilo je delovno, vsebinsko pestro in prepoznavno v javnosti. Še sami komaj verjamemo, da je bilo vseh dogodkov letu kar 143. Podrobneje so pred dnevi o uspešnosti dela fundacije in zasnovi programa za leto 2019 že spregovorili na zadnjem letošnjem sestanku uprave in programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in med drugim poudarili, da je fundacija tako aktivna in uspešna tudi zato, ker njene aktivnosti sooblikuje razvejana mreža sodelavcev. Redno je skrbela tudi za vzdrževanja vrta in bila uspešna pri sodelovanju z domačo tišinsko in drugimi občinami pa tudi s programsko sorodnimi organizacijami. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija ostaja ena najaktivnejših in najuspešnejših tovrstnih ustanov v državi.

Na letošnjem zaključnem srečanju v prostorih ZRC SAZU v Vrtu spominov in tovarištva, ki ga je narava prav na ta dan prvič v letošnji zimi pravljično okrasila, se je za aktivno sodelovanje, programsko uspešnost in prostovoljno delo vsem zahvalil predsednik uprave fundacije Ernest Ebenšpanger ter fundaciji in sodelavcem zaželel uspešno delo tudi v prihajajočem letu. Pred njegova vrata smo stopili s kozarci v rokah in mu nazdravili z željo, da v letu 2019, ki je za Prekmurje praznično leto, še z večjim elanom nadaljujemo uspešno zgodbo.

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org]

]]>
Tradicionalno druženje ob listju http://www.dr-siftar-fundacija.org/2018/11/tradicionalno-druzenje-ob-listju-2/ Mon, 19 Nov 2018 20:19:14 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7512 […]]]> PETANJCI, 17. novembra 2018 – Tradicionalna jesenska akcija Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija DRUŽENJE OB LISTJU je tudi letos med delovno akcijo grabljanja listja ter druženje pred in po njej povezala sodelavce, podpornike in prijatelje fundacije. Sodelavcem fundacije so se pridružili člani borčevske organizacije in domačini. Družno smo pograbili letošnjo bogato bero listja, ki so ga pred zimskim počitkom odložila spominska drevesa v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih.

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org]

]]>
Spominski večer, posvečen Francu Kuzmiču (Vestnik) http://www.dr-siftar-fundacija.org/2018/11/spominski-vecer-posvecen-francu-kuzmicu-vestnik/ Thu, 15 Nov 2018 20:01:09 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7528

]]>
Izid bibliografije in poklon Feriju v spomin http://www.dr-siftar-fundacija.org/2018/11/izid-bibliografije-in-poklon-feriju-v-spomin/ Mon, 12 Nov 2018 20:10:27 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7483 […]]]> Murska Sobota, 7. novembra 2018 – Ustanove in društva Pokrajinska in knjižnica Murska Sobota, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Pomurski muzej, Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota , Mestna občina Murska Sobota in Radio Murski val so se na skupni spominski slovesnosti in s predstavitvijo njegove bibliografije poklonili svojemu dolgoletnemu in izjemno aktivnemu sodelavcu mag. Feriju Kuzmiču, ki se je spomladi nepričakovano poslovil. Ni bil samo bibliotekar, muzejski svetovalec, pedagog, raziskovalec, pastor binkoštne cerkve, bil je tudi mentor, svetovalec, izjemen sogovornik, vsestransko aktiven v številnih društvih in organizacijah, avtor številnih strokovnih tekstov, zapisovalec in analitik predvsem prekmurske zgodovine, bil je človek, ki se je znal približati sočloveku , osrečevalo ga je druženje s knjigami in bil je živa enciklopedija zgodovinskih in drugih podatkov. O Prekmurju, katerega zgodovino je raziskoval s posebnim navdušenjem, je vedel več kot kdorkoli drug. Nikoli mu ni zmanjkalo idej in nikoli ni ostalo samo pri idejah.

V imenu Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, kjer je bil mag. Feri Kuzmič aktualni predsednik programskega sveta, se je njegovemu spominu poklonil podpredsednik ustanove Marjan Šiftar in med drugim dejal:

»Feri je bil izjemen soustvarjalec življenja ustanove tako rekoč od njenih začetkov. Njegov neizbrisen prispevek je vtkan v vse velike programe in projekte ustanove, v številne konkretne delovne akcije: od prvega mednarodnega simpozija o protestantizmu leta 1999 in njegove nadgradnje- tudi mednarodnega simpozija Protestantizem včeraj, danes in jutri leta 2014, urejanja številnih pomembnih in odmevnih monografij in zbornikov, ki jih je izdala ustanova sama ali v sodelovanju z drugimi izdajatelji, številnih razstav, s katerimi smo gostovali tudi izven regije, vodenja Vanekovih večerov in razgovorov na Petanjcih, v Murski Soboti, na Cankovi, v Ljubljani, v Mariboru in na Dunaju, do soustvarjanja in izvajanja številnih uspešnih kulturno zgodovinskih projektov (A. Pavel, Temlin, spomin na Porajmos, priprava filmske upodobitve prekmurske literarne ustvarjalnosti po scenariju Evgena Carja, program obeleževanja združitve prekmurskih Slovencev z matico in številnih drugih), pogrešamo pa tudi njegove dragocene pobude, mnenja in predloge, ki jih je dajal v več kot petnajstletnem delu v programskem svetu kot njegov član in večletni predsednik.

V slabem letu je UŠF izgubila svoja dva velika motorja, dva izjemna sodelavca, prijatelja, dva velika človeka: intelektualna barda, enciklopedista in humanista, kakršnih je malo ob reki Muri in širše. Od našega akademika Vrana smo se poslovili sredi minulega leta. Še skupaj s Ferijem smo snovali in izpeljali spominsko prireditev ob prvem spominskem dnevu Antona Vratuše in le nekaj mesecev je minilo pa nas je že presenetila in šokirala žalostna vest iz Izraela, iz Betlehema, ki si ga je Feri že dolgo želel obiskati in v katerem je zaključil svojo bogato življenjsko in delovno pot. Ohranjamo ga v spoštljivem in trajnem spominu. Uprava je takoj ob slovesu sprejela odločitev o imenovanju Ferija Kuzmiča za častnega člana Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.«

Tudi predstavniki drugih organizacij in društev so se z globoko spoštljivostjo poklonili njegovemu spominu, trajni pečat dogodku pa daje izid in predstavitev Bibliografije mag. Franca Kuzmiča avtorice dr. Klavdije Sedar, ki je v uvodni besedi publikacije zapisala, da je bilo njegovo življenje med knjigami, nenehno raziskovanje in proučevanje Prekmurja praktično z vseh področij, in o tem govori njegova bibliografija. Domoznanstvo pa je bila njegova strast. Bibliografija zajema bibliografske enote med leti 1960 in 2018 v kronološkem zaporedju ter zaključna dela, sekundarno avtorstvo, članke in druge sestavne dele in bibliografije.

»Mag. Franc Kuzmič je zapustil izjemen opus in zbranega predajamo naprej vsem, ki si želijo boljši vpogled v podobo domoznanstva Prekmurja in vsem, ki to področje raziskujejo oziroma ga bodo raziskovali, obnavljali ali izpopolnjevali svoje znanje.« je poudarila avtorica in dodala, da je zbrana bibliografija poklon opusu mag. Franca Kuzmiča.

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org]

]]>
Druženje ob listju http://www.dr-siftar-fundacija.org/2018/11/druzenje-ob-listju-4/ Mon, 05 Nov 2018 19:56:35 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7471 Vabljeni na delovno akcijo in prijetno, tovariško druženje v Vrtu spominov in tovarištva, ki bo v soboto 17. novembra od 9h dalje.

]]>