Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija https://www.dr-siftar-fundacija.org Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih Sun, 20 Nov 2022 19:07:31 +0000 sl-SI hourly 1 https://wordpress.org/?v=6.1.1 https://www.dr-siftar-fundacija.org/wp-content/uploads/2017/02/cropped-579998_316600125083015_1650069289_n-50x50.jpg Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija https://www.dr-siftar-fundacija.org 32 32 Druženje ob listju https://www.dr-siftar-fundacija.org/2022/11/druzenje-ob-listju-6/ Sun, 20 Nov 2022 19:07:31 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=9274 […]]]> Spoštovani, vabimo vas na že tradicionalno, prvo »pokovidsko« delovno akcijo in prijetno, »listno« druženje v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, ki bo v soboto, 26. novembra 2022 od 09.00 ure dalje.

]]>
V tem vrtu rastejo tudi drevesa predsednikov Kučana, Türka in Tita (slovenskenovice.si) https://www.dr-siftar-fundacija.org/2022/11/v-tem-vrtu-rastejo-tudi-drevesa-predsednikov-kucana-turka-in-tita-slovenskenovice-si/ Sun, 20 Nov 2022 18:51:26 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=9268

Vir: https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-tem-vrtu-rastejo-tudi-drevesa-predsednikov-kucana-turka-in-tita-foto/

 

]]>
Posadili sedar/murvu u Šiftarovom vrtu (Panonski list) https://www.dr-siftar-fundacija.org/2022/11/posadili-sedar-murvu-u-siftarovom-vrtu-panonski-list/ Thu, 03 Nov 2022 19:51:09 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=9263 See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org] ]]> Pomemben obisk v Vrtu spominov in tovarištva – potrditev dolgoletnega sodelovanja in prijateljstva https://www.dr-siftar-fundacija.org/2022/11/pomemben-obisk-v-vrtu-spominov-in-tovaristva-potrditev-dolgoletnega-sodelovanja-in-prijateljstva/ Thu, 03 Nov 2022 19:42:11 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=9227 […]]]> Med številnimi obiski v Vrtu spominov in tovarištva v tem letu ima obisk večje skupine članov in prijateljev Panonskega inštituta, osrednje organizacije gradiščanskih Hrvatov v Avstriji še prav posebno mesto. Pomenil je potrditev že več kot trideset let dolgega sodelovanja in prijateljstva med Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija in Panonskih inštitutom, ki ima svoje korenine v prvih delovnih stikih v začetku 90. let in podlago v nadaljnjem sodelovanju in prijateljevanju dr. Vaneka Šiftarja in dr. Roberta Hajzsona, ustanovitelja, predsednika in gonilne sile te osrednje organizacije hrvaške manjšine v Avstriji. Pred 30. leti so (24. oktobra 1992), zasadili spominsko čremšo, kot potrditev teh vezi in kot svoj prispevek k bogatitvi Vrta na Petanjcih in dobrososedskih, prijateljskih odnosov in sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo.

28. oktobra letos pa so gosti in vodstvo Ustanove zasadili novo spominsko drevo, murvo, ki naj ob 30. obletnici posaditve čremše le še dodatno ohranja spomin na začetke sodelovanja in utrjuje vezi med Ustanovo in Panonskim inštitutom in je mali, vendar dragoceni dodatni poziv za krepitev vzajemno koristnega čezmejnega, sosedskega sodelovanja in tudi širši javnosti za mir, razumevanje in miroljubno sodelovanje.

V uvodnem delu druženja so goste pozdravili predsednik Ustanove Marjan Šiftar in častni predsednik Ustanove Ernest Ebenšpanger ter župana občine Tišina Franc Horvat in občine Pinkovac Leo Radakovič. Vsem je bila skupna rdeča nit vloga in pomen Vrta, zadovoljstvo ob dosedanjem in podpora sodelovanju tudi v prihodnje. Celotni dogodek so obogatili s svojim izbranim programom pevska skupina Prekmurci in glasbena skupina gradiščanskih Hrvatov.

Ponovni obisk in druženje prijateljev je vsem nam, še posebej so to potrjevali gosti, ostal v nepozabnem spominu in se je zaključil s soglasnim dogovorom, da se srečamo v Vrtu , ob murvi, spet »leto obsorej« če ne že prej.

Marjan Šiftar

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Svečano odkritje obnovljenega spominskega obeležja na mostu čez Muro (pomurec.com) https://www.dr-siftar-fundacija.org/2022/10/bosa-pojdiva-dekle-obsorej-svobodna-beseda-2/ Tue, 25 Oct 2022 19:32:31 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=9228

Vir: https://www.pomurec.com/vsebina/69822/FOTO__Svecano_odkritje_obnovljenega_spominskega_obelezja_na_mostu_cez_Muro

 

]]>
Svečani zaključek literarnega natečaja »Bosa pojdiva, dekle, obsorej« https://www.dr-siftar-fundacija.org/2022/10/svecani-zakljucek-literarnega-natecaja-bosa-pojdiva-dekle-obsorej/ Mon, 17 Oct 2022 18:30:04 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=9194 […]]]> V Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih so v Tednu otroka na svečanem zaključku literarnega natečaja za mlade Bosa pojdiva, dekle, obsorej podelili priznanja in zahvale najboljšim ustvarjalcem in njihovim mentorjem ter prireditev obogatili z odprtjem razstave del udeležencev likovne kolonije. Na razpis se je odzvalo osem osnovnih šol s trinajstimi prispevki in dve srednji šoli s skupaj tremi besedili, priznanje pa je prejelo šest osnovnošolcev in ena dijakinja.

Enajsti literarni natečaj, ki ga organizira Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, so izvedli že v minulem šolskem letu, učence 8. in 9. razredov Osnovne šole in dijake srednjih šol Pomurja pa so povabili, naj pri svojem literarnem ustvarjanju črpajo iz neizmernega vrelca del Karla Destovnika-Kajuha. S tem so se spomnili 100. obletnice rojstva pesnika, prevajalca in narodnega heroja, katerega misel še vedno odmeva v našem času. Izbrani naslov natečaja Bosa Pojdiva, dekle, obsorej pa je hkrati začetni verz Kajuhove znamenite pesmi in himne tega vrta.

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org] Irena Kumer, predsednica komisije in vodja literarnega natečaja, je povedala, da je prispelo šestnajst literarnih besedil, po prebranem pa so se odločili, komu bodo v Vranovem ogračeku mladih talentov    podelili priznanja. Najboljša osnovnošolska besedila so napisali Ines Horvat iz OŠ Tišina (mentorica Erika Cifer), Daša Hereceg iz OŠ Šalovci (mentorica Silvija Sambt), Pia Čarna Vogrinec iz OŠ Janka Ribiča Cezanjevci (mentorica Karmen Rauter), Maja Trajber iz OŠ Bogojina (mentorica Marjetka Erdelji) ter Matic Novak in Sara Nemec iz OŠ Gornji Petrovci (mentorica Breda Kerčmar), med srednješolci pa so izbrali besedilo Nuše Gomboc iz Srednje zdravstvene šole Murska Sobota (mentorica Judita Kalamar).

V galerijskih prostorih Vrta pa so odprli razstavo del udeležencev likovnih kolonij, ki sta jo organizirala Kulturno umetniško društvo Tišina in GVINI Zavod za izobraževanje, šport, kulturo, umetnost in turizem Tišina ob podpori Občine Tišina. Razstavljena dela trinajstih likovnih ustvarjalcev iz domačih krajev in drugih delov Slovenije prikazujejo njihov pogled na pokrajino ob Muri. Likovne kolonije vodi Vinko Gajšt. Na slovesnosti so nastopili učenci OŠ Tišina in OŠ Šalovci ter dijaki Gimnazije Murska Sobota, zbrane pa sta nagovorila tudi tišinski župan Franc Horvat in predsednik uprave Marjan Šiftar.   

A.Nana Rituper Rodež

GOVOR AKADEMIKA PROF. DR. MARKA JESENŠKA

Spoštovani mladi nagrajenci in mentorji, dragi prijatelji Vrta spominov in tovarištva, vsi prisotni,

stoletnica rojstva Karla Destovnika Kajuha, njegova pesem in ustvarjalnost pomurskih osnovno- in srednješolcev so nas združili na dogodku, ki se ga v Vrtu spominov in tovarištva vsi veselimo. Naš ogradček je danes na široko odprl vrata ustvarjalnosti mladih in je postal simbolično središče vseh slovenskih  ógrad, ograj, garteljcev, pungradov, džardin, vočnjakov, zinkov in trncev, ki omogočajo uresničevati literarna in jezikovna hotenja najbolj nadarjenih nadaljevalcev Kajuhovega in sploh človekovega notranjega doživljanja in čustvovanja.

Literarno ustvarjanje zahteva trdno znanje, ustvarjalnost, vztrajnost, odrekanje in potrpežljivost. Predvsem pa navdih, to sami najbolje veste.  Rezultati niso vidni takoj, pot, na katero se podaja besedni ustvarjalec, je zato dolga, nikoli dokončana –  napisana pesem, izdana pesniška zbirka, roman… je uspeh, nikakor pa ne končni cilj. Nenehno prebujanje človečnosti v vseh ljudeh sveta zahteva preseganje tega in vseh naslednjih ciljev. Lepota odkrivanja je velika in je vsem odprta in neomejena danost – zahteva pa videnje in verovanje in ljubezen do tega, kar delamo, kar smo, kar je okoli nas. Dragi mladi udeleženci literarnega natečaja Bosa pojdiva dekle obsorej, zato naj vam vse dobro, kar boste počeli v življenju, uspeva!  Danes, jutri, s Kajuhom obsorej, tj. ob tej uri, ob istem času. Vaše misli, sodbe in ravnanja naj temeljijo na spoštovanju človekovega dostojanstva in skrbi za človeka. Življenje brez duha in smisla ni nič, zato verjemite Kajuhu in ne strite pesmi v svojem srcu.  Ustvarjalcem del estetske vrednosti je etične vrednote človekovih dejanj najbolj jasno določil pisatelj v Beli krizantemi: »Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi!« Bodite ves čas to, kar čutite, saj boste le tako lahko znanju, delu in medsebojnim odnosom vdihnili dušo. »Znanje potrebuje dušo, dušo pa mu daje humanist, sicer bosta zmagala denar in zavist!«

Glavno orodje umetnika je jezik, ta pa je izraz narodnega duha, čutenja in mišljenja. Tako je razmišljal Kajuh, zato je danes tudi priložnost za razmislek o vlogi in položaju slovenskega jezika v »domačem vrtu«, v Evropski zvezi in svetu. Slovenščina je eden izmed uradnih jezikov Evropske zveze, vendar pa je v praksi vse prepogosto in nekritično nadomeščana z globalno angleščino – žal tudi v šolskih klopeh. Nagrajenci Kajuhovega natečaja morate uveljavljati spoznanje, da angleščina ni in ne sme postati učni jezik in skupni sporazumevalni jezik na vseh področjih javnega življenja.  Nadomeščanje  slovenskega učnega jezika z nadomestnim angleškim je začetek konca našega jezika. Slovenski učitelj in profesor ne sme učiti slovenskih učencev in dijakov na slovenskih osnovnih in srednjih šolah v angleščini (izjema je seveda pouk angleškega jezika). Nespoštovanje slovenskega jezika kot temeljne nacionalne, družbene in osebne vrednote je jezikovno odpadništvo, ki izhaja iz pomanjkanja moralnih vrednot oz. iz njihovega  prevrednotenja. Ali se bomo zmogli upreti malikovanju angleščine?

V slovenščino smo rojeni, v njej se pogovarjamo, odraščamo, živimo, z njo izražamo svoja najgloblja čustva, spoznanja in  vedenja, v njej sanjamo in se ljubimo …, ali je res mogoče, da v njej ne bi znali ali smeli pisati in se izobraževati? Ali se Slovenci iz zgodovine nismo ničesar naučili? Dolga stoletja so si naši izobraženci prizadevali za enakopraven položaj slovenskega jezika, najprej v odnosu z latinščino, nato z nemščino, kasneje s srbohrvaščino – tudi takrat se je zdelo, da je globalni jezik »boljši« in »primernejši«, a se je vedno izkazalo, da gre za zmoto, prevaro in napačno razmišljanje »elit«. Slovenci to vajo, žal, znova in znova ponavljamo, tokrat z angleščino. Jezikovno odpadništvo je zgodovina vedno obsojala in zavračala. Kdo, če ne šola, bo znal v nas prebuditi Kajuhovo domoljubje in pravi odnos do materinščine. Literatura in kultura sta najvišji vrednoti, ki ju zmorejo ceniti le narodi, ki dajo kaj nase. Poglavitna opora teh vrednot je nacionalni jezik in če ga ne bomo znali uporabljati in  spoštovati, bomo izgubili svoj narodni značaj, identiteto, kulturne in narodnostne pridobitve, to pa so najvišje in vedno veljavne vrednote, za katere je Kajuh pred skoraj osemdesetimi leti kakor ponosni galeb žrtvoval življenje.

Spoštovani nagrajenci Kajuhovega literarnega natečaja, danes je vaša slovesnost, danes je vaš praznik. Naj se ustvarijo možnosti, da bo umetniški klic, ki se v vas prebuja, začel rojevati sadove. Sledite temu klicu. To je najpomembnejša odločitev, največ, kar lahko storite zase in tako po svojih najboljših močeh prispevate za skupno dobro in lepšo prihodnost. Predvsem pa se veselite življenja in uživajte v literarnem ogradčeku.  

 

]]>
Lučka Kajfež Bogataj o odzivih Slovenije na podnebne spremembe https://www.dr-siftar-fundacija.org/2022/10/lucka-kajfez-bogataj-o-odzivih-slovenije-na-podnebne-spremembe/ Mon, 17 Oct 2022 18:25:44 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=9186 […]]]> Gostja Venekovega ekološkega večera, ki je potekal v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota v začetku oktobra, je bila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Spregovorila je o stanju našega planeta, odzivih Slovenije na podnebne spremembe ter izzivih energetske in prehranske oskrbe. V luči aktualnih ekoloških tem sta jo povabili Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Zveza ekoloških gibanj, uvodoma pa sta nekaj besed spregovorila Marjan Šiftar, predsednik uprave Šiftarjeve fundacije, in Karel Lipič, predsednik ZEG.

Vplivov in pritiskov na naš planet je veliko, prevelika je raba virov, tu so podnebne spremembe, velika onesnaženost…  Stanje, v katerem se je znašel naš planet, ki ne rase s potrebami in se ne obnavlja sproti, pa je, kot je nakazala Kajfež Bogatajeva, še bolj skrb vzbujajoče, kot si mislimo. Povedala je, da o okolju ne moremo govoriti, če pri tem ne razgalimo družbe in pri tem opozorila na veliko neenakost med ljudmi. Revni, namreč, ne morejo ničesar spremeniti, bogati pa nočejo.

Klimatologinja ni s prstom pokazala na največje onesnaževalce, ampak poudarila, da se moramo najprej zazreti vase in se vprašati, kako se je v zadnjih desetletjih spremenil življenjski slog in kako je s tem rasla raba energije. Danes smo veliko bolj mobilni kot nekoč, nakupovanje se je spremenilo v potrošništvo, živimo v velikih stanovanjih, pogosto v energetsko neučinkovitih stavbah. Lep primer je po njenem tudi, da z dvigom plač le spodbujamo potrošništvo in gospodarsko rast, kar negativno vpliva na okolje. »V času Prešerna smo živeli 17-krat bolj skromno, kot živimo danes. Na vsak takratni par čevljev jih mi imamo sedemnajst,« je bila slikovita. 

»Zaradi načina življenja smo nadpovprečni porabniki energije. Največji delež gre za energetiko, ogrevanje in hlajenje, mobilnost in potovanja, kar je veliko večji problem, kot če doma ne ugasnemo kdaj luči.« Eksponentno raste poraba nafte, premoga, dragocenih surovin, ki jih vzamemo iz narave. Namesto da bi jih skrbno predelali v koristne produkte, kot je na primer kozmetika ali drugi izdelki, jih zažgemo in s tem le obremenjujemo okolje. Resneje bi se morali ukvarjati z energijsko učinkovitostjo, namesto da le govorimo o zamenjavi energentov. 

Zmogljivosti našega planeta so omejene, še pove Lučka Kajfež Bogataj. Zato je treba upoštevati planetarne meje glede rabe tal, podnebnih sprememb, rabe dušika, fosforja, izpustov CO2, izgube biodiverzitete, ekološkega odtisa in še česa. Primerjava med državami nam pokaže, da Slovenija ni tako zelena, kot radi pravimo. »To, da imamo Bled ali Bohinj, še ne pomeni, da jo lahko prodajamo kot zeleno destinacijo.« Tudi glede ekoloških vprašanj je Slovenija med najslabšimi v Evropi, zato bi se moralo s tem ukvarjati več institucij in več strokovnjakov, predvsem pa bi bilo potrebno za to nameniti več sredstev in se tega vprašanja lotevati sistematično.

In kaj nas čaka v Sloveniji? V Sloveniji smo sprejeli Nacionalni energetski in podnebni načrt, Podnebno strategijo ter Načrt za okrevanje in odpornost, in vse z jasno definiranimi cilji. V zadnjih desetletjih je bilo veliko političnih, strokovnih, medijskih in drugih razprav, kaj storiti, da bomo dosegli zapisane cilje in hkrati dosegli soglasje med različnimi rešitvami v imenu javnega interesa. Smo pred velikim izzivom, kako od »besed« k »dejanjem«, ki bo prednostno in trajnostno reševal okoljske in podnebne izzive. Vprašati se je tudi treba, kaj pomeni zmanjšanje emisij za 55 odstotkov do leta 2030 za Slovenijo in kje so realne meje hitrega prehoda za dežele, ki imajo minimalen vpliv na svetovne emisije.

A.Nana Rituper Rodež

[See image gallery at www.dr-siftar-fundacija.org] ]]>
“Bosa pojdiva, dekle, obsorej” (Svobodna beseda) https://www.dr-siftar-fundacija.org/2022/10/bosa-pojdiva-dekle-obsorej-svobodna-beseda/ Sat, 15 Oct 2022 19:22:03 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=9224

]]>
Gozdovi še ne pomenijo, da smo zelena destinacija (Vestnik) https://www.dr-siftar-fundacija.org/2022/10/gozdovi-se-ne-pomenijo-da-smo-zelena-destinacija-vestnik/ Thu, 13 Oct 2022 18:54:12 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=9211

]]>
Razmišljanja o človeku (Vestnik) https://www.dr-siftar-fundacija.org/2022/10/razmisljanja-o-cloveku-vestnik/ Thu, 13 Oct 2022 18:53:53 +0000 https://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=9209

]]>