Vir: https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-razmislek-o-novem-svetovnem-neredu-skozi-prizmo-samo-prehitevanja/262951

Vir: https://www.pomurec.com/vsebina/83308/

vljudno vabljeni na 86. Vanekov večer, ki bo v torek, 26. novembra ob 18. uri v PIŠK v M. Soboti. Naš gost bo Ciril Klajnšček. 

Veselimo se vaše udeležbe in ponovnega druženja. 

Mogočni Gorjanci so s košatimi stoletnimi gozdovi in globokimi grapami nudili med drugo svetovno vojno  varno zavetje borcem za svobodo slovenskega naroda. Gorjanci in Podgorjani so zagotavljali partizanom močno izhodišče za uspešne bojne akcije proti okupatorju in njegovim pomagačem. Javorovica je bila mirna vasica visoko v osrčju Gorjancev (618 metrov nad morjem). Po kapitulaciji Italijanov so  v vasi bivali  borci Gubčeve brigade, v februarju 1944. leta pa 4. bataljon Cankarjeve brigade. Javorovica je bila izhodišče za njegove borbene akcije. Sovražnik je nenehno poskušal prek Javorovice razbiti partizansko blokado Novega mesta, kar pa mu ni uspelo. Sredi februarja je zavzel Javorovico, pa so ga hrabri Cankarjevci z naskokom pregnali v dolino. !6. marca pa je Nemcem in domobrancem uspelo presenetiti partizanski bataljon; obkolili so ga ter na to zverinsko pobili skoraj vse borce 4. bataljona Cankarjeve brigade. Na pordečelem snegu na Gorjancih je  obležalo 113 partizanov in partizank. Sovražnik je zajel 33 partizanov, ki so jih v kotanji pod cerkvijo zločinsko pobili….Celo mrtvim niso domobranci prizanesli.Oropali so jih in mnoge tudi zverinsko razmesarili.

Dogovor med vodstvom Ustanove in vodstvom združenja Zveza borcev Šentjernej, da bomo skupaj  v Vrtu spominov in tovarištva zasadili spominsko brezo v čast  borcem in borkam 4. bataljona Cankarjeve brigade in v spomin na  njihov boj in tragedijo na Javorovici, smo sprejeli ob proslavi na Javorovici marca letos. 12. oktobra smo ta dogovor tudi realizirali. Vrt je obiskala večja skupina članic in članov združenja ZB Šentjernej, ki jo je vodil predsednik Matjaž Zagorc in spremljal tudi predsednik Pokrajinskega sveta ZB za Dolenjsko in Belo Krajino Borut Likar. V istem času je Vrt obiskala tudi večja skupina članov združenja ZB iz Velenja, kar je dalo celotnemu prijetnemu tovariškemu razpoloženju in druženju še dodatno vrednost.

Po uvodni predstavitvi Vrta spominov in tovarištva smo izvedli skupni dogovorjeni program, ob praporščakih prisotnih združenj ZB in naši, še posebni gostji,  partizanski spominski četi Gorjanskega bataljona. Uvodnim pevskim pozdravom domače pevske skupine Prekmurci in pozdravnim nagovorom predsednika uprave Ustanove Marjana Šiftarja, predsednika združenja ZB Šentjernej Matjaža Zagorca in župana občine Tišina Franca Horvata sta Nada Mladenovič v imenu združenj ZB v Pomurju in Boris Hren v imenu Skupnosti borcev Cankarjeve brigade predstavila zgodovino NOB v Prekmurju oz. borbeno pot Cankarjeve brigade, še posebej pa tragedijo njenega 4. bataljona na Javorovici. Vse prisotne pa sta še posebej navdušila s svojima občutenima recitacijama Breda Videnič Kuplenk in Terezija Potočar iz združenja ZB Šentjernej. Skupina Prekmurci pa nas je vse le še dodatno spodbudila z legendarno »Hej brigade«, da smo se zbrali na mestu saditve spominske breze. In ob spremljavi harmonikarja Slavka Franka, podpredsednika združenja ZB Šentjernej in pevskih tovarišev sta Matjaž Zagorc in Dušan Hren, predsednik Skupnost borcev Cankarjeve  zasadila spominsko brezo ob kateri je na tablici zapisano: V SPOMIN BORCEM 4. BATALJONA CANKARJEVE BRIGADE – JAVOROVICA, 16. MAREC 1944.

Cankarjevi tepki, ki smo jo spomladi zasadili skupaj s prijatelji iz Vrhnike se je sedaj pridružil še en živi spomin na Ivana Cankarja, spomin na slovenske partizanke in partizane, ki so se častno pod njegovim imenom borili proti okupatorjem in njegovim domačim sodelavcem za svobodo in dali zanjo največ kar so lahko – svoja življenja.

Škof dr. Vekoslav Grmič, prijatelj ustanovitelja Vrta spominov in tovarištva dr. Vaneka Šiftarja, je med mašo na Javorovici, 1996. leta, dejal: “S svojo krvjo so borci, partizani domoljubi, 4. bataljona Cankarjeve brigade dobesedno napojili ta košček slovenske zemlje… Danes je čas, da se v globoki hvaležnosti poklonimo spominu žrtev osvobodilnega boja, spominu boja Davida z Golijatom…Zato prelita kri za domovino ni bila samo kri junakov, temveč tudi kri mučencev…”

Marjan Šiftar

Fotografije: Dani Mauko

Tudi z literarnimi natečaji Ustanova udejanja idejo, da Vrt spominov in tovarištva deluje tudi kot šola v naravi.  Razpisuje jih  za nadarjene pomurske osnovno in srednješolce, in sicer pod skupnim naslovom »Ograček mladih talentov«  oziroma Vranov ograček mladih talentov (idejo za natečaj je namreč podal akademik dr. Anton Vratuša – Vran, naš častni član, ki je bil z delovanjem Ustanove povezan od njene ustanovitve do kraja svojega življenja, 2017. leta). Za tematiko izbiramo pomembne dogodke iz preteklosti in aktualna  ter ključna vprašanja sodobnega družbenega dogajanja. Z literarnim natečajem je osnovno- in srednješolcem dana priložnost, da s podporo svojih mentorjev izrazijo lastno nadarjenost in ustvarjalnost na področju besednega snovanja.  Mladi ustvarjalci  imajo možnost, da izražajo osebni pogled na aktualna vprašanja sodobnega časa, jih kritično vrednotijo ter nakažejo rešitve.  Z njim pa se tudi  spodbuja njihovo jezikovno spretnost in krepimo jezikovno in sporočanjsko zmožnost.

Naslovi dosedanjih  literarnih natečajev, s katerimi  so nadarjenim osmo in devetošolcem ter dijakom pomurskih srednjih šol bili  zastavljeni izzivi : Sprehajal sem se po Vrtu spominov in tovarištva, Moj sosed,  Moj ogra(d)ček, Posadila je dve vrbi žalujki mati ob vhodu v domači vrt, Ali  se bodo tudi v prihodnje mladi kot štorklje vračali domov?, Živeti trajnostni razvoj, Domovina je tam, kjer je dom, Nikoli več vojne, Stoletje slovenskega Prekmurja, Jaz, mladi Prekmurec; jaz, mladi Prlek, Mir- prihodnost sveta, Bosa pojdiva, dekle, obsorej, Jaz v objemu družabnih ali socialnih spletnih omrežij.

Na dosedanjih literarnih natečajih je sodelovalo skoraj 180 osnovnih in srednjih šol v regiji  (nekatere na mnogih) s skupaj 370 pisnimi prispevki učenk/učencev in dijakinj/dijakov. Še posebej velja omeniti, da so bili med njimi tudi prispevki mladih iz Porabja ! O prvih šestih natečajih je Ustanova izdala že tudi poseben zbornik in v njem tudi objavila najboljše prispevke iz teh natečajev.

S temo letošnjega natečaja Nekoga moraš imeti rad smo se poklonili partizanu, velikemu slovenskemu pesniku, prevajalcu, uredniku in akademiku Ivanu Minattiju ob letošnji 100 letnici njegovega rojstva (22. marec 1924, Slovenske Konjice). Tema, letošnjega natečaja  je po našem prepričanju bila prav tako izjemno aktualna. Pesem Nekoga moraš imeti rad, ki je izšla  v istoimenski zbirki leta 1963, je skoraj ponarodela. Mladim ustvarjalcem je bila  izhodišče za razmišljanje, kako oni doživljajo odtujenost sodobnega človeka, ki prav tako išče uteho v naravi; vabila jih je,da izpostavijo morebitno lastno izkušnjo in osebno doživljanje osamljenega  in nezadovoljnega človeka ter iskanje izhoda ter rešitev  iz  situacije in, da ovrednotijo oziroma ocenijo, ali in kako lahko sodobni človek najde spodbude  v naravi, ko se izgubljajo nekatere občečloveške vrednote, ki se sooblikujejo v odnosu do sočloveka.

In kot vsi dosedanji je tudi letošnji  literarni natečaj učence in dijake  hkrati spodbujal  h kritičnemu razmišljanju o nujnosti  dobrih medosebnih odnosov in ljubezni do sočloveka, domovine, sveta in nenazadnje narave, saj nekoga moraš imeti rad – in o vprašanju: ali bodo zavist, egoizem, pohlep izpodrinili  dobrosrčnost, prijateljstvo, ljubezen? Ker živimo v času, ki je poleg pozitivnih izkušenj in izzivov poln nesmislov in negotovosti tako na osebni kot občečloveški ravni. V ospredju je pehanje za prestiž, potrošništvo, upada upanje, da bo prevladalo  v svetu dobro, širijo se vojne,  narava vzpostavlja ravnovesje zaradi številnih zablod, priča smo drastičnim podnebnim spremembam. Ljudje postajajo medsebojno odtujeni, hkrati pa osamljeni in se izgubljajo v virtualni resničnosti.   

Svečani zaključek s podelitvijo priznanj in zahval najboljšim ustvarjalcem in njihovim mentorjem je bil, kot v minulih letih ob Tednu otroka (prvi teden v oktobru) v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih. Tudi slabše vremenske razmere niso skalile razpoloženja na sicer dobro obiskani prireditvi v dvorani v Vrtu. Svečanost je odlično vodila Irena Kumer, članica Programskega sveta Ustanove, ki že od začetka vodi projekt literarnih natečajev Ustanove in je pripravila program tudi zaključek letošnjega natečaja.

Slavnostna govorka pa je bila redna profesorica PF v Mariboru, literarna zgodovinarka, dr. Dragica Haramija, ki, kot je poudarila Irena Kumer, » izobražuje, pripravlja in usmerja mentorje, bodoče učitelje,  za njihovo zahtevno vlogo učitelja in vzgojitelja na področju vzgoje in  izobraževanja.

Dr. Haramija je orisala Minattijevo literarno, prevajalsko in uredniško delo. Ob našem letošnjem literarnem natečaju pa je med drugim poudarila: »Že v razpisu, na katerem ste sodelovali (učenci in dijaki – op. MŠ), je bilo zapisano, da sodi Minatti v »pesniško generacijo, ki je začela pisati med vojno in nato nadaljevala povojno književnost. Njegova lirika je predvsem osebna, razpoloženjska in čustvena – intimistična.« To velja za celo generacijo intimistov, ker, kakor poudarja Janko Kos (1977: 141), »gradijo poezijo kot osebno izpoved, polagajo vanjo najbolj konkretne značilnosti svojega temperamenta, življenjske usode, nagnjenj in menjav. Tako nastaja v tej poeziji živopisana individualnost, ki je glavna estetska odlika njenega posebnega sveta.« Spregovorila pa je tudi o nekaterih širših vprašanjih in tako posebej izpostavila, da je »ustvarjalnost  pomembna, saj je gonilna sila sveta. Biti ustvarjalen pomeni z drugačnimi očmi uzreti stvari, najti nove in nepričakovane rešitve. Prepričana sem, da ste vsi mladi, ki ste danes tukaj, res ustvarjalni, za kar vam iskreno čestitam. Vsakoletni razpisi združujejo torej dvoje: mladost in ustvarjalnost, kar je nekaj najlepšega na svetu. Temeljna lastnost literature je, da slehernega bralca nagovarja s povsem samosvojo lepoto, prav posebej pa to velja za intimizem, pri katerem lahko v različnih življenjskih obdobjih isto besedilo kot bralci doživimo popolnoma drugače. Pesnik skozi letne čase niza obdobja človeškega življenja od rojstva do smrti, od pomladi do zime.« Da bi se v zaključku vrnila k Minattiju in njegovim pesmim o Barju  v katerih »predstavlja meglice in čudežne barvne odtenke, v pesmi Nekoga moraš imeti rad so to kamni, drevesa, reka in trave, prav na koncu njegove pesniške poti je jesen in so pokopališča, kakor v pesmi Tod (Minatti 1977: 51): »Tu ni nikogar / samo grozljiva ubranost / zelenega neba in zemlje / Tu sem nihče ne zajde / Tu sem te prineso.« Nehote si bralec zastavi vprašanje, kako občutimo samoto, kdaj pride ali pač je od nekdaj v nas, le da jo mladost nekako premaga, starost pa se ji ukloni. Torej ni pravo vprašanje, kaj je želel pesnik povedati s pesmijo, temveč je pravo vprašanje književnosti, s čim in kako nas njegova pesem nagovori. In ko bralec domisli, kaj ga je nagovorilo, nastanejo odlični spisi, eseji in kratke zgodbe.

Dr. Dragica Haramija in predsednik uprave Ustanove Marjan Šiftar sta  desetim najboljšim  piscem  besedil podelili priznanja, njihovim devetim mentorjem pa zahvale.

Priznanje in zahvale so prejeli: Zala Muršič, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer (mentorica: Katja Jug); Amia Ožvald, OŠ Gornji Petrovci (mentorica: Breda Kerčmar); Anže Gašpar, OŠ Šalovci (mentorica: Silvija Sambt); Zara Petrovič, OŠ Tišina (mentorica: Erika Cifer); Katja Vukosavljevič, OŠ Šalovci (mentorica:  Silvija Sambt); Inja Jerebic, OŠ Odranci (mentor: Nino Gumilar); Klaudia Baša, SŠ za gostinstvo in turizem Radenci (mentorica: Mateja Rožanc Zemljič); Jasmina Zver, Gimnazija F. Miklošiča Ljutomer (mentorica: Tjaša Lipovec);Jaka Lotrič, Biotehnična šola Rakičan (mentorica: Marjanca Ferko Omahen); Marjana Zver, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci (mentorica: Vida

V spremljajočem programu so sodelovali Niko Foršek, učenec OŠ Tišina in dijaki Gimnazije Murska Sobota Nadja Nemec, Maša Vlaovič, Enej Kuzma in Miha Matajič , z mentorjem mag. Tomijem Bušinoskim. Če so v preteklih letih v kulturnem programu nastopili tudi nagrajenci ali smo prisluhnili izboru njihovih del, so pa v letošnjem kulturnem programu z interpretacijami Minattijevih pesmi iz zbirke Nekoga moraš imeti rad nastopili mentorji učencev in dijakov nagrajencev.

Marjan Šiftar

Fotografije: Jure Zauneker

1. Z njimi udejanjamo idejo, da Vrt spominov in tovarištva deluje tudi kot šola v naravi tudi z literarnim natečajem. Razpisujemo ga za nadarjene pomurske osnovno in srednješolce, in sicer pod skupnim naslovom »Ograček mladih talentov« oziroma Vranov ograček mladih talentov (idejo za natečaj je namreč podal akademik dr. Anton Vratuša – Vran, naš častni član, ki je bil z delovanjem Ustanove povezan od njene ustanovitve do kraja svojega življenja, 2017. leta).

Tako smo v šolskem letu 2009/10 objavili prvi razpis za literarni natečaj, ki ga zaključimo vsako leto v Tednu otroka v oktobru s slovesno podelitvijo priznanj najboljšim mladim ustvarjalcem in zahvalam njihovim mentorjem. Z zavedanjem, da sta vzgoja in izobraževanje neločljivo povezana z razvojem človeške družbe in na ta način odsev njenih vrednot, vplivov okolja in časa, vsako leto znova pristopamo k snovanju razpisa literarnega natečaja.

Za tematiko izbiramo pomembne dogodke iz preteklosti in aktualna ter ključna vprašanja sodobnega družbenega dogajanja. Že s prvim razpisom, v naslednjih pa smo le- to nadgrajevali, smo v središče ustvarjalnosti učencev in dijakov umestili tematiko, ki je v preteklosti oziroma sedanjosti zaznamovala ljudi in pokrajino ob reki Muri ter njene sosede, hkrati pa povezovala z dogajanjem v globalnem svetu. S tem se literarni natečaj navezuje na poslanstvo in dejavnost Ustanove ter Vrt spominov in tovarištva kot srčiko delovanja Ustanove.
Z literarnim natečajem je osnovno- in srednješolcem dana priložnost, da s podporo svojih mentorjev izrazijo lastno nadarjenost in ustvarjalnost na področju besednega snovanja. Mladi ustvarjalci imajo možnost, da izražajo osebni pogled na aktualna vprašanja sodobnega časa, jih kritično vrednotijo ter nakažejo rešitve. Z njim pa tudi spodbujamo njihovo jezikovno spretnost in krepimo jezikovno in sporočanjsko zmožnost.

2. Naslovi dosedanjih literarnih natečajev, s katerimi smo nadarjenim osmo in devetošolcem ter dijakom pomurskih srednjih šol zastavili izziv : Sprehajal sem se po Vrtu spominov in tovarištva, Moj sosed, Moj ogra(d)ček, Posadila je dve vrbi žalujki mati ob vhodu v domači vrt, Ali se bodo tudi v prihodnje mladi kot štorklje vračali domov?, Živeti trajnostni razvoj, Domovina je tam, kjer je dom, Nikoli več vojne, Stoletje slovenskega Prekmurja, Jaz, mladi Prekmurec; jaz, mladi Prlek, Mir- prihodnost sveta, Bosa pojdiva, dekle, obsorej, Jaz v objemu družabnih ali socialnih spletnih omrežij.

3. Na dosedanjih literarnih natečajih je sodelovalo skoraj 180 osnovnih in srednjih šol v regiji (nekatere na mnogih) s skupaj 370 pisnimi prispevki učenk/učencev in dijakinj/dijakov. Še posebej velja omeniti, da so bili med njimi tudi prispevki mladih iz Porabja ! O prvih šestih natečajih je Ustanova izdala že tudi poseben zbornik in v njem tudi objavila najboljše prispevke iz teh natečajev.

4. S temo Nekoga moraš imeti rad smo se poklonili partizanu, velikemu slovenskemu pesniku, prevajalcu, uredniku in akademiku Ivanu Minattiju ob letošnji 100 letnici njegovega rojstva (22. marec 1924, Slovenske Konjice). Tema, letošnjega natečaja je po našem prepričanju prav tako izjemno aktualna. Pesem Nekoga moraš imeti rad, ki je izšla v istoimenski zbirki leta 1963, je skoraj ponarodela.

Mladim ustvarjalcem je bila izhodišče za razmišljanje, kako oni doživljajo odtujenost sodobnega človeka, ki prav tako išče uteho v naravi; vabila jih je, da izpostavijo morebitno lastno izkušnjo in osebno doživljanje osamljenega in nezadovoljnega človeka ter iskanje izhoda ter rešitev iz situacije in, da ovrednotijo oziroma ocenijo, ali in kako lahko sodobni človek najde spodbude v naravi, ko se izgubljajo nekatere občečloveške vrednote, ki se sooblikujejo v odnosu do sočloveka.

In kot vsi dosedanji je tudi letošnji literarni natečaj učence in dijake hkrati spodbujal h kritičnemu razmišljanju o nujnosti dobrih medosebnih odnosov in ljubezni do sočloveka, domovine, sveta in nenazadnje narave, saj nekoga moraš imeti rad – in o vprašanju: ali bodo zavist, egoizem, pohlep izpodrinili dobrosrčnost, prijateljstvo, ljubezen? Ker živimo v času, ki je poleg pozitivnih izkušenj in izzivov poln nesmislov in negotovosti tako na osebni kot občečloveški ravni. V ospredju je pehanje za prestiž, potrošništvo, upada upanje, da bo prevladalo v svetu dobro, širijo se vojne, narava vzpostavlja ravnovesje zaradi številnih zablod, priča smo drastičnim podnebnim spremembam. Ljudje postajajo medsebojno odtujeni, hkrati pa osamljeni in se izgubljajo v virtualni resničnosti.

Avtorjem desetih najboljših besedil (šestim iz osnovnih in štirim iz srednjih šol) in njihovim mentorjem bodo priznanja in zahvale podeljena na svečanosti v Vrtu spominov in tovarištva, 3. oktobra 2024.

Irena Kumer
Marjan Šiftar
Petanjci, september 2024