Vloga posameznikov pri varovanju zraka

Vloga posameznikov pri varovanju zraka

Murska Sobota, 25. april 2019. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je skupaj z Zvezo ekoloških gibanj ob Svetovnem dnevu zemlje Vanekov ekološki večer v Pokrajinski in študijski knjižnici namenila temi, Kakšna bo prihodnja aktivna vloga posameznikov pri varovanju zraka. Temo sta predstavila Petra Dolšek in Rudi Vončina, raziskovalca iz Elektroinštituta Milan Vidmar iz Ljubljane. Predavatelja sta predstavila tako širši pogled v problematiko, kakor nanizala nekatere podrobnosti iz Pomurja. V bistvu pa ni potrebno poudarjati, da gre za aktualno temo, ki postaja iz leta v leto bolj aktualna, razmere pa zaskrbljujoče. Zato je tudi pomenljiv poziv (vabilo) predvsem mladim, da si bodo upali reči kaj v prid varovanja okolja in si prizadevali za zdravo okolje. Dejstvo namreč je, da okolje lahko prenese le določeno količino obremenitve, podatki o mejnih vrednostih, dobljenimi z meritvami pa imajo bolj administrativno kot praktično vrednost. Petra Dolšek pa je izpostavila pomen pritegnitve vseh v aktivno, dejavno varovanje okolja. Opozarjajo tudi podatki, ugotovljeni v Pomurju, tako glede prometa, kurjenja s plinom ali drvmi. Seveda spada zemeljski plin med goriva, ki najmanj onesnažujejo okolje. Aktualna so tudi vprašanja o prevozu tovora s kamioni, ki so mnogo močnejši onesnaževalci kot železnica. Enako velja, če se za potovanje odločimo z vlakom, avtobusom ali vsak s svojim avtomobilom. Slednji najbolj onesnažuje znak in hkrati po prevoženem kilometru stane največ. Vendar zadeve niso preproste, kajti slovenski vlaki so v primerjavi z Evropo prepočasni za prevoz potnikov, avtobusi pa nimajo prilagojenih voznih redov, ki bi privabljali večje število potnikov, pa še potovanje traja dalj časa, kot vožnja z osebnim avtomobilom. Iz tega izhaja, da rešitve niso enoznačne, marveč nadvse zahtevne in povezane z denarjem za naložbe.

V varovanje okolja morajo biti vključene tudi lokalne skupnosti, torej občine in si na svojem področju prizadevati za zmanjšanje emisij, ki ogrožajo zdravje ljudi. V pripravi je tudi energetski koncept med leti 2020 – 2025 in 2030. Za čim boljše rezultate se mora Slovenija potruditi tudi za čim več denarja, ki ga za to namenja Evropa. V naslednjem obdobju lahko pričakujemo opredelitev ciljev za zmanjšanje emisij, katerih povzročitelji smo posamezniki. Del aktivnosti se odvija skozi programe Evropske unije in posledično Slovenije. Da pa bi pri izboljševanju kakovosti zraka lahko bili uspešni, moramo v celotni družbi omogočiti aktivno sodelovanje. In naj ponovimo, v aktivnosti vključiti čim več mladih ter jim omogočiti, da aktivno sodelujejo pri razreševanju problematike, povezane z zdravim okoljem. Nenazadnje mora sodelovanje pomeniti izziv za boljšo kakovost svojega življenja.