Cankova, 16. september – Z mednarodno okroglo mizo na temo Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci so Univerza v Mariboru, Ministrstvo za kulturo RS, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter občina Cankova v petek, 16. septembra počastili 130. obletnico rojstva prvega prekmurskega znanstvenika, jezikoslovca, pesnika in prevajalca prof. dr. Avgusta Pavla ( 1886, Cankova – 1946, Sombotel). Ob tej priložnosti je cankovski župan Drago Vogrinčič menil, da znameniti rojak, ki je znan po vzdevku zvesti sin dveh narodov, Slovencev in Madžarov, pravzaprav nikdar ni zapustil domačega ognjišča.

Življenje in delo “prvega poklicnega znanstvenika iz vrst Slovencev na Madžarskem: profesorja madžarščine, jezikoslovca slovanskih jezikov, literarnega zgodovinarja in etnologa, prevajalca, posrednika med kulturami ter pesnika v materinščini in madžarščini” (kot ga označuje etnologinja Marija Kozar Mukič), je na okrogli mizi predstavilo štirinajst referentov. Debato znanstvenikov in raziskovalcev iz treh držav – potekala je v dvorani občine Cankova – je vodil in usmerjal prof. dr. Marko Jesenšek s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, celotna vsebina bo objavljena v zborniku.

Žal med udeleženci iz družinskih razlogov ni mogel biti doktor slovanskega jezikoslovja iz zvezne države Kansas v ZDA Marc L. Greenberg, ki je pred leti pri nas izdal Pavlovo študijo z naslovom Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika. V svojem referatu z naslovom Pavlov Vend nyelvtan in prekmurščina kot slovanski jezik je povzel aforizem, da je jezik narečje z armado in mornarico ter iz tega izpeljal slikovito oceno, da “v primeru prekmurščine, ki je v Pavlovem delu predstavljena kot knjižni jezik, dobro vemo, da ni bilo armade, broda na Muri pa ne moremo šteti za mornarico”. Nestor slovenskih in pomurskih akademikov prof. dr. Anton Vratuša je razvil tezo, da “je šele politika dobrega sosedstva sosednjih republik Slovenije, Madžarske in Avstrije odprla pot besedi Avgusta Pavla na celotnem alpsko-panonskem prostoru”. Spomine na očeta je obujala Pavlova hčerka Judita Pavel iz Sombotela.

Zelo nazoren je bil v referatu z naslovom Med Avgustom Pavlom in Murskim valom – razmerje med (knjižno) slovenščino in prekmurščino, rojak iz Lipovcev dr. Hotimir Tivadar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. “Ali je prekmurščina na poti omrtvičenja in izginevanja ali samo spreminja svojo obliko? Ali plešemo poslednji ples z volkovi naše prekmurščine, ki doživlja razcvet kot predmet raziskovanja, tudi kulturnega ustvarjanja, na deklarativni ravni pa jo vsi podpirajo in imajo radi? Ali nam to sodobno življenje prekmurščine govori tudi kaj o prihodnosti slovenščine?”se je spraševal dr. Tivadar. Počastitev Pavlove obletnice so sklenili v kulturni dvorani na Cankovi s slovesno akademijo, nastopili so učenci OŠ Cankova in mešani pevski zbor Avgust Pavel iz Gornjega Senika, slavnostni govornik je bil minister za kulturo Tone Peršak. Pred obema dogodkoma se je sestala najprej uprava Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, nato pa sta na skupni seji uprava in programski svet podrobneje obravnavala izvajanje programa obeleževanja letošnje 20. obletnice ustanove.