Breza komandanta Staneta

Breza komandanta Staneta

Petanjci, 16. novembra – Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Društvo Bela Krajina iz Ljubljane sta na skupni spominski slovesnosti obeležili obletnico smrti generala in narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta, predstavniki društva, ki povezuje Belokranjce v Ljubljani, pa so v spomin legendarnemu partizanu  zasadili v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih belokranjsko brezo iz okolice Črnomlja, kjer je bil španski borec in komandant Glavnega štaba NOV Slovenije novembra 1944 smrtno ranjen pri preizkušanju novega orožja iz zavezniške pomoči slovenski narodno-osvobodilni vojski.

Slavnostni govornik na množično obiskani slovesnosti , podpredsednik ZZB za vrednote NOB Tit Turnšek, se je poklonil spominu komandantu in več kot 28.000 borcem, ki so za svobodno Slovenijo,   dali vse, tudi svoja življenja. Danes se zveza borcev s ponosom spominja preteklosti, ni pa zazrta vanjo, ampak se sprašuje, kakšna je in  kakšna bo naša država, je dejal in izpostavil  pomen solidarnosti v družbi: »Vrednote solidarnosti moramo uveljavljati tudi v bodočnosti, zato potrebujemo drugačno državo. Ne potrebujemo ljudi, ki se uklanjajo Merklovi in bruseljski birokraciji.  To obdobje se končuje in nekaj novega je na obzorju. In tudi zato bo potreben neizmeren pogum,  kot je bil v vseh za Slovenijo prelomnih obdobjih.«

Dr. Dušan Plut, podpredsednik belokranjskega društva v Ljubljani, je spomnil, da Belo krajino in Pomurje marsikaj povezuje – panonsko podnebje, življenje ob rekah Kolpi in Muri, obrobnost pokrajin, ki pa sta zato bolj odprti, prijazni in se ne sramujeta svoje preteklosti. Pot iz krize, ki pesti Slovenijo in Evropo, je tudi po njegovem  prepričanju  možna samo s solidarnostjo in povezanostjo ljudi in zato potrebujemo pogum partizanov in komandanta Staneta Rozmana.

Akademik dr. Anton Vratuša je obudil spomin na koncentracijski taborišče na otoku Rabu. Od 11.000 internirancev  jih je tretjina tam pokopana.  Večja skupina preživelih, v kateri sta bili dve tretjini Slovencev, pa je prostovoljno in tajno ustanovila rabsko brigado s 1560 borci. Po Vratuševih podatkih, bil je namestnik komandanta brigade, jih sedemdeset še živi. V Vrtu spominov in tovarištva se stikajo poti ter spomini prelomnih dogodkov za Slovenijo in jo povezujejo.  Simbolno v okviru tradicionalnih majskih dogodkov, dejansko pa iz dneva v dan.

Predsednik uprave fundacije Ernest Ebenšpanger, predstavniki tišinske borčevske organizacije in akademik dr. Vratuša, ki vneto nadaljuje zamisli dr. Vaneka Šiftarja o vrtu, so se Belokranjcem   zahvalili za pripravljenost, da v Vrtu spominov in tovarištva zasadijo spominsko brezo komandanta Staneta, ki bo spomin in opomin sedanji in prihodnjim generacijam, kar je tudi osnovno poslanstvo Vrta spominov in tovarištva.  V to sporočilo je izzvenel tudi bogat  kulturni program, v katerem so nastopili recitatorji Osnovne šole Tišina, člani KUD Tišina in pevska skupina Prekmurci iz Tišine.