Vrt spominov in tovarištva

»Že tedaj, ko smo ga ustanovili, smo vrtu dali tudi geslo:

Vsem mrtvim borcem proti fašizmu in nasilju v večni spomin, živim v stalni opomin. Himna vrta je povzeta po Kajuhovi pesmi, ki poje da,

»bosa pojdiva, dekle osorej, natrgajva belih češnjevih vej«.

Že pri vhodu v vrt vas pozdravijo češnje…« (dr. Vanek Šiftar, 1988).

»Kamen sčasoma propade, drevesa pa bodo preživela prenekateri spomenik in celo prenekatero zgodovinsko knjigo« (dr. Vanek Šiftar, 1985)

»Prof. Vanek Šiftar je za vselej pustil pečat na duši slovenskega naroda: kot osebnost pravne kulture, kot pobudnik lepe umetnosti, kot občutljiv družbeni mislec in kot Prekmurec, ki je prekmursko melanholijo in dobroto na nov način vključil v slovensko zavest. Zato naj ta center (Vrt spominov in tovarištva in RP ZRC SAZU Prekmurje) postane eno od žarišč slovenske misli za prihodnost.« (dr. Danilo Türk, Predsednik RS, zapis v knjigi »Vtisov« Vrta , 8. maj 2009)

Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih (občina Tišina) je kot posebni spominski park zaščiten kulturni spomenik, simbolno in dejansko povezan z bogato zgodovino in kulturno ter naravno dediščino krajev ob Muri. Tu je našel med drugim svoje zatočišče tudi svetovno znani astronom Kepler. Z več kot 500 drevesninami je tudi posebej zanimiv del mreže botaničnih vrtov in arboretumov Slovenije. V njem je tudi sedež Raziskovalne postaje ZRC SAZU.

»Vrt sodi med najbogatejše rastlinske nasade glede na število in kvaliteto drevnine, v Sloveniji in tudi v sosednjih državah« (prof. dr. Aleksander Šiftar); »kar je v Ljubljani pot spominov in tovarištva je tu Vrt spominov in tovarištva« (akademik, dr. Matjaž Kmecl).

Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je v kraju in okolju (občina Tišina), z dolgo in bogato zgodovino (vas Petanjci je bila prvič v pisnem dokumentu omenjena 1229. leta; na Petanjcih je nekaj časa preživel svetovno znani astronom in matematik J. Kepler; »murska fronta« ob koncu 2. svetovne vojne; petanjski vrelci – temelj »Radenske« in blagovne znamke »Tri srca«), ki jo bogatijo flora in favna ob Muri z znamenito »modro žabo«in pestro gostinsko-turistično ponudbo: od ribolova, čebelarstva, jahalnega športa, “paint ball-a”, do splavarjenja po Muri.

Vrt spominov in tovarištva ima simbolne in dejanske korenine v dveh vrbah žalujkah, ki jih je mati znanega prekmurskega vsestranskega intelektualca, zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru, dr. Vaneka Šiftarja, zasadila ob sedanjem vhodu v Vrt, v spomin na dva svoja sinova, ko se je že kmalu po koncu največje morije prejšnjega stoletja dokončno sprijaznila, da se ne bosta nikoli vrnila.

Akademik, pesnik Tone Pavček je zapisal pesem:

“Posadila je dve vrbi žalujki/mati ob vhodu domači vrt. Nanju prileteli dve sta gugulki, zapeli življenju, pregnali smrt./Tako je po smrti dveh sinov mati odprla spominov in tovarištva pot. Z njo je geslo »stati in obstati ponovno zaznamovalo rod./Potem so drevesa postala simboli o mnogih deželah in mnogem zlu. V krošnjah listje šumi še o boli, a korenje o oazi miru./Vzemi, popotnik, si čas za postanek, za zrenje vase, v dalje in čez,vabi te stari Šiftarjev Vanek,vabi zelenilo dobrih dreves” (Tone Pavček, v govoru na mladinski kulturni prireditvi v Vrtu spominov in tovarištva, maj 2010)

Na skoraj dveh hektarjih sonaravno urejavanem nekdanjem dvoriščnem delu posestva Šiftar se prepleta nekaj sto drevesnin in grmičevja, avtohtonih in presajenih iz drugih koncev sveta, z botaničnimi posebnostmi ali simbolnim pomenom, vezanim na II. svetovno vojno, ki spominjajo na številna krvava prizorišča človeškega trpljenja in umiranja v Evropi ter hrepenenja in borbe za obstanek ter svobodo slovenskega naroda, pa tudi na prizadevanj za mir, razumevanje in miroljubno sodelovanje v svetu.

Vrt, še posebej njegovo zgodovinsko in simbolno vrednost in posebnost potrjujejo tudi skulpture s svojimi humanističnimi in simbolnimi sporočili na prostem.

Vrt spominov in tovarištva v Petanjcih je eden od naravnih biserov levega brega reke Mure, ravénskega dela Prekmurja. S svojimi 500 drevninami s celega sveta predstavlja enega najbogatejših rastlinskih parkov v Sloveniji.

 

Pomen Vrta

Korenine Vrta spominov in tovarištva segajo v čas po 2. svetovni vojni, ko Šiftarjeva mati Apolonija v spomin na svoja padla sinova ob današnjem vhodu na Vrt zasadila dve vrbi žalujki. Njen tretji sin, ustanovitelj fundacije dr. Vanek Šiftar, je vrt posvetil vsem žrtvam fašističnega nasilja.

Vrt spominov in tovarištva v Petanjcih je odprt za obiskovalce. S svojo simbolno vrednostjo ohranja spomin na vojne grozote, šolskim ustanovam, botanikom in sorodnim organizacijam pa predstavlja edinstveno priložnost spoznati nekatere unikatne rastline v tem delu sveta.

Simbolika Vrta

“Vsem mrtvim borcem proti fašizmu in nasilju v večni spomin, živim v stalni opomin.”

geslo Vrta spominov in tovarištva

Nastanek Vrta spominov in tovarištva je povezan s spominom na žrtve in boj proti fašizmu. Njegov ustanovitelj, dr. Vanek Šiftar, je večkrat omenil, da je Vrt že ob ustanovitvi zaznamovalo zgornje geslo.

Poleg gesla namen ustanovitve enega najlepših koščkov Prekmurja lepo zaznamuje tudi himna Vrta, ki jo predstavlja pesem Karla Destovnika-Kajuha z naslovom Bosa pojdiva:

Bosa pojdiva dekle obsorej,
bosa pojdiva prek zemlje trpeče,
sredi zasanjanih češnjevih vej,
sežem ti nežno v dlani koprneče.

Beli so, beli so češnje cvetovi,
temni, pretemni so talcev grobovi,
kakor ponosni golobi nad vodo,
tako so padli za našo svobodo.

Bosa pojdiva dekle obsorej,
bosa pojdiva med bele cvetove,
v krila nalomiva češnjevih vej,
da jih poneseš na talcev grobove!

Razvojni načrt Vrta spominov in tovarištva